Konec leta bo v NLB od 240 do 270 manj zaposlenih, prednost pred odpuščanjem bodo imele mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih.
"Če bo potreben program razreševanja presežnih delavcev, ga bomo pripravili v zadnjem četrtletju," pravijo v NLB in dodajajo, da morda niti ne bo potreben. Program bi morali pripraviti že, če bi odpustili več kot 30 delavcev.
Druga faza dvakrat hujša
To je sicer le prva faza, po koncu preobrazbe, čez leto in pol ali dve leti, bo v NLB zaposlenih za petino ali več kot 700 manj, kot jih je zdaj, ko jih v matični družbi NLB dela 3.550.
Koliko izmed 150 poslovalnic bodo zaprli, še niso razkrili, saj še delajo analize profitabilnosti, pravijo pa, da imajo zdaj dve 300 metrov narazen in da najbrž nima smisla ohraniti obeh. Pod drobnogledom bo tudi bankomatska mreža.
Slab obet za dobiček
Poleg težav s slabimi posojili ima NLB še eno veliko težavo, in sicer ustvarjanje dobička iz poslovanja. V prvem četrtletju so ji precej padli obrestni prihodki, saj podjetja ne zmorejo več plačevati obresti. Obrestna marža (zaslužek od dajanja posojil) je sicer začela padati že leta 2007.
Reševali bi sto velikih
V NLB so sicer pripravili svoj seznam sto največjih komitentov, ki jih je treba prestrukturirati, ta pa se v večjem delu ujema s seznamom, ki ga je pripravila Banka Slovenije.
Kvantitativno sproščanje in inflacija ali kaj v resnici ustvarjajo centralne banke?Namen tega zapisa ni temeljit opis vseh centralnobančnih operacij, bo pa skušal na kratko osvetliti, kaj točno ustvarjajo centralne banke, QE in inflatornost le-tega.http://za-misli.si/kolumne/ales-praprotnik/989-kvantitativno-sproscanje-in-inflacija-ali-kaj-v-resnici-ustvarjajo-centralne-banke