Oči evropskih voditeljev so danes usmerjene v Bruselj, kjer bodo poslanci odločali o vrsti zakonov, ki skupaj sestavljajo pakt o migracijah in azilu. Po osmih letih političnega zastoja želi Evropska unija (EU) tik pred evropskimi volitvami, prenoviti nefunkcionalna pravila, povezana s priseljevanjem migrantov oziroma prosilcev za azil. Po zadnjih informacijah obstaja tudi verjetnost, da poslanci pakt delno zavrnejo.
"Nova priložnost za dogovor je popolna iluzija!"
"Državljanom Evrope smo dolžni pokazati, da Evropa lahko deluje," pravi nizozemska evropska poslanka Sophie in 't Veld. Zamisel, da se bo kmalu pojavila še ena priložnost za dogovor o predlogu za migracijo, je po njeni oceni popolna iluzija. Uradniki so še pozno v noč šteli glasove podpore in skušali preko osebnih stikov v strankarskih linijah zagotoviti podporo paktu. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poljskega premierja Donalda Tuska pozval, naj prepriča svoje desnosredinske poslance Evropskega parlamenta, naj se vsaj vzdržijo glasovanja.
Tri velike skupine v parlamentu – EPP, Renew in S&D – na splošno podpirajo dogovor, vendar nekatere njihove nacionalne delegacije nameravajo glasovati proti delom pakta.
Italijanska demokratska stranka nasprotuje paktu, ker ga podpira premierka Giorgia Meloni iz skrajno desničarskih Bratov Italije. Ker akt podpira predsednik Macron, mu nasprotujeta francoska desnosredinska republikanska stranka ter socialistična stranka. S tem pa na drugi strani podpirajo skrajno desnico, ki paktu nasprotuje, saj meni, da so pravila preohlapna. Pomisleke imajo tudi v skrajni levici in Zeleni, kjer menijo, da so pravila prestroga. Jeziček na tehnici bi lahko nagnili nemški Zeleni, ki so del nemške vladne koalicije.
Milan Zver (EPP/SDS) je za STA napovedal, da bo glasoval proti delom pakta, ki se nanašajo "na kvote in denarne kazni" za države, ki prosilcev ne sprejmejo. Želi si, da bi "pakt konkretneje udejanjal neprepustno varovanje zunanjih meja, rigorozno vračanje migrantov, ki niso prejeli zaščite oziroma ne spoštujejo evropskega načina življenja in predpisov, uvajanje sprejemnih centrov izven EU ter prenehanje financiranja nevladnikov."
Franc Bogovič (EPP/SLS) bo podprl celoten projekt, vendar pa ima pomisleke glede t. i. obvezne solidarnosti.
Ljudmila Novak (EPP/Nsi) bo projekt podprla, Janševa poslanka Romana Tomc pa najverjetneje zavrnila.
Matjaž Nemec (S&D/SD) bo projekt podprl, čeprav nekatere dosjeje zaradi posameznih problematičnih delov s cmokom v grlu. Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) bo zakonodajni paket podprl, čeprav ne izpolnjuje vseh pričakovanj. Med slabostmi omenja dejstvo, da primarna odgovornost za upravljanje meja ostaja na državah članicah.
Milan Brglez (S&D/SD) se ne udeležuje plenarnega zasedanja v Bruslju, tako da ne bo glasoval.
Solidarnostna porazdelitev bremen
Pakt temelji na občutljivem kompromisu med državami prihoda migrantov v EU, kot so Španija, Grčija, Malta, Ciper in Italija. Te države naj bi na mejah zgradile centre za pridržanje in obravnavo prošenj za azil in tiste migrante, za katere je že v izhodišču znano, da pravice do azila nimajo, pošiljale nazaj. Ostale članice, med njimi tudi Slovenija, bi državam, ki se soočajo z migracijskim pritiskom, pomagale s premestitvijo prosilcev za azil na svoje ozemlje ali plačevanjem finančnih prispevkov oziroma zagotavljanjem operativne podpore. Na letni ravni bi premestili najmanj 30.000, skupna višina prispevkov pa naj bi bila najmanj 600 milijonov evrov. Koliko naj prosilcev naj bi sprejela Slovenija, oziroma koliko sredstev prispevala, preberite tukaj.
Največ migrantov, ki jim države članice EU ne podelijo dovoljenja za bivanje, prihaja iz Turčije, Tunizije in Indije. Migrante bodo zadržali na meji v tako imenovanih azilnih centrih. Tam naj bi prošnjo rešili v 12 tednih in tiste, katerih prošnje so zavrnjene, takoj poslali nazaj.
V kriznih razmerah solidarnost dodatno okrepljena
V primeru kriznih razmer na področju migracij pa bo solidarnost v skladu z novimi pravili dodatno okrepljena. Komisija bo lahko v tem primeru od članic zahtevala dodatne zaveze poleg tistih, ki jih bodo podale v okviru solidarnostnega mehanizma. Pri tem bodo prednost dali premeščanju.
Nova zakonodaja bo omogočala tudi preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, kar bo omogočala razširjena podatkovna baza Eurodac, v okviru katere bo mogoče primerjati prstne odtise, fotografije obraza in osebne dokumente ljudi. Nova pravila naj bi olajšala tudi preprečevanje sekundarnih migracij znotraj EU.
Azilni postopek - vključno z določbami o nedopustnih prošnjah in hitrejšem vračanju - za priznanje in odvzem mednarodne zaščite bo enoten po vsej EU in tudi hitrejši. Pakt prinaša še enotne standarde po vsej EU za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem in glede njihovih pravic.
"Afganistanec je zdaj imel v eno državi ničelno, v drugi pa stoodstotno možnost"
"Ta uredba je torej ključna sestavljanka bodočega evropskega azilnega sistema in bo zagotovila enakopravno obravnavo prošenj po vsej Evropi. Do sedaj je bila namreč uporaba direktive zelo arbitrarna. Države so morale direktivo implementirati v nacionalno zakonodajo in izvajati, a pri tem je prihajalo do velikih odstopanj. Poznamo primere, ko je denimo prosilec za mednarodno zaščito iz Afganistana imel v eni državi članici tako rekoč ničelno možnost za pozitivno odločitev ter spet v drugi državi članici skoraj stoodstotno možnost," razlaga poročevalec za uredbo o standardih slovenski poslanec Matjaž Nemec (SD).
Določena pravila glede pogojev na področjih nastanitve, dela in pridržanja, ki jih mora prosilcem za azil zagotoviti država, v kateri so, sicer že obstajajo, a jih članice ne upoštevajo, opozarja evroposlanka Sophie in 't Veld. Zato bo ključno izvajanje nove zakonodaje. Zakonodajni sveženj prinaša nov okvir za preselitev beguncev iz tretjih držav, da v EU pridejo po zakoniti poti. Sodelovanje članic v tem okviru bo prostovoljno.
Zjutraj so se poslanci sestali na skupinskih sestankih, da bi se poskušali dogovoriti, kako bodo glasovali. Razprava o migracijskem aktu se začne ob 12.30, glasovanje o različnih besedilih pakta pa ob 17. uri. Če bodo poslanci migracijski pakt potrdili, mu mora dokončno zeleno luč prižgati še Svet EU, v katerem so zastopane države članice.
sergeja.hadner@styria-media.si
