Za zadostne potrebe po krvi in krvnih pripravkih v Sloveniji dnevno potrebujemo
od 300 do 400 krvodajalcev. Letno morajo transfuzijske službe tako opraviti vsaj okoli 100.000 uspešnih odvzemov krvi, kar pomeni, da mora kri darovati več kot 9000 krvodajalcev na mesec.
V 1150 krvodajalskih akcijah Rdečega križa Slovenije (RKS) v enem letu pri nas zberemo do 45.000 litrov krvi, kar, kljub občasnemu pomanjkanju, zadostuje za slovenske potrebe. Pomanjkanje krvi se navadno pojavi v zimskem in poletnem času, pozimi predvsem zaradi gripoznih obolenj krvodajalcev, poleti pa se potrebe po krvi povečajo zaradi večjega števila hujših prometnih nesreč.
Izredne akcije
Težave s pomanjkanjem krvi na Rdečem križu rešujejo tudi z izrednimi krvodajalskimi akcijami dodatnih ciljnih skupin kot so vojaki, policisti, gasilci in motoristi. Vse pogosteje kri darujejo tudi mladi, krvodajalstvo zadnja leta spodbujajo tudi na srednjih šolah. Če transfuzijska služba oceni, da primanjkuje točno določene krvne skupine pa k darovanju povabijo točno določene skupine krvodajalcev.
"Kri prostovoljnih neplačanih krvodajalcev je za bolnike dokazano bolj varna od krvi plačanih krvodajalcev", je povedal Dragoslav Domanović, direktor oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu za transfuzijsko medicino. S plačevanjem dajanja krvi se po njegovem legalizira komercializacija delov človeškega telesa in odpira možnost izkoriščanja socialno šibkih oseb, kar ni v skladu z osnovnimi etičnimi načeli.
Krvodajalce vabijo v Avstrijo
Krvodajalstvo je v Sloveniji prostovoljna, neplačana in anonimna dejavnost, s čimer na Rdečem križu zagotavljajo nacionalne potrebe po krvi. V zadnjem času so spet precej kritični do oglaševanja plačanega krvodajalstva organizacij iz Avstrije, ki vabijo krvodajalce iz Slovenije k darovanju krvne plazme proti plačilu, ki znaša od 20 do 25 evrov za en odvzem.
"To je neetično, saj novači naše državljane - krvodajalce k darovanju krvi proti plačilu, in še to v drugi državi za pokrivanje potreb po krvi v drugi državi," je ob tem dejal strokovni sodelavec na Rdečem križu Slovenije Boštjan Novak.
Poudaril je še, da ni sledljivosti glede darovanja krvi v sosednji Avstriji. Z vidika posameznikove varnosti je lahko nevarno, če se za darovanje nato odloči tudi v Sloveniji.
Glede na podatke zavoda ima največ ljudi krvno skupino A, in sicer 39,68 odstotka, sledi 37,95 odstotka ljudi s krvno skupino 0, 15,38 odstotka ljudi s krvno skupino B in 6,99 odstotka s krvno skupino AB.
