"Donos se računa v odstotkih. In to je to"

Vaša ključna prednost je, da vam je Sberbank zagotovila dovolj kapitala, ki ga mnogim domačim bankam primanjkuje. Komu boste prednostno ponudili posojila, kateri sektorji so po vaše najbolj perspektivni?
Ob vstopu v skupino Sberbank smo nadgradili naše strateške usmeritve z namenom, da bi izkoristili priložnosti, ki nam jih prinaša članstvo v vodilni bančni skupini v državah SND (Skupnost neodvisnih držav). Na področju poslovanja s prebivalstvom ostaja še naprej poudarek na celoviti finančni ponudbi, na področju kreditiranja prebivalstva pa se bomo še bolj osredotočili na  potrošniške kredite. Pri poslovanju s podjetji bi najprej želel izpostaviti, da smo v t.i. mikro segmentu v zadnjem obdobju razvili kar nekaj novih produktov. Zgodovinsko je banka najbolj zasidrana v segmentu malega in srednjega gospodarstva, banka pa želi tudi v prihodnje ostati pomemben igralec pri finančnem servisiranju tega dela gospodarstva v Sloveniji.  Z vstopom novega lastnika pa imamo tudi možnost postati strateški finančni partner velikih podjetij, ki v preteklosti v poslovanju banke niso bila v ospredju. Prav tako bomo postopoma, kot novo poslovno področje, razvili področje izvoznega financiranja, in to predvsem pri zunanjetrgovinskem poslovanju slovenskih podjetij s partnerji iz Ruske federacije in držav SND.  Navedeni zadnji dve točki sta tudi bistveni spremembi v strateški usmeritvi banke.

Sberbank ima več kot 80 milijonov komitentov, še vedno pa nima razvitega elektronskega poslovanja. Gre tu za kakšno specifiko ruskega trga?
Ne, to nikakor ne drži. Tudi v Rusiji ima Sberbank elektronsko poslovanje razvito na najvišjem nivoju. Spletno bančništvo Sberbank je bilo v letu 2012 ocenjeno kot najboljša spletna banka v Rusiji. Ob naših obiskih pri kolegih v Rusiji smo se lahko prepričali, da Sberbank neverjetno veliko sredstev vlaga v nadgradnjo informacijskih sistemov in najsodobnejšo elektronsko tehnologijo.

Ali boste najcenejša banka za fizične osebe, boste ponujali najcenejše stanovanjske kredite, najvišje obrestne mere za depozite?
Verjamem, da lahko že danes ponudimo "najboljšo" ponudbo finančnih storitev za stranke. Vemo pa, da »najboljše« ne pomeni vedno najcenejše. Sicer pa je oblikovanje cen naših storitev odvisno od mnogih dejavnikov, konec koncev tudi od tega, kaj se dogaja na mednarodnih finančnih trgih. Na splošno pa bi kot komentar na vaše vprašanje še dodal, da se najvišje obrestne mere za depozite ter najnižje za kredite le težko dopolnjujejo in se taka politika prej ko slej slabo konča, tako za banko kot tudi stranke.

O čem lahko odločate v Sloveniji in za kakšne posle morate dobiti soglasje Dunaja, morda celo Moskve?
Pooblastila, ki jih imamo v slovenski banki, se z vstopom novega lastnika v skupino niso bistveno spremenila.

So cilj podjetja, ki poslujejo z Rusijo?
Kot sem že prej omenil, je eno izmed strateških usmeritev tudi postopna izgradnja poslovanja izvoznega in trgovinskega financiranja predvsem na tej relaciji.

Ali pričakujete, da bodo podjetja, denimo Sij ali pa Terme Maribor, ki so v ruski lasti, račune prenesla k vam?
Trudimo se za vsako stranko, seveda tudi za takšne, ki imajo ruski kapital. Vendar posameznih podjetjih ne moremo komentirati.

Na kakšen način se boste vključili v gradnjo Južnega toka?
Z vidika lokalne banke v Sloveniji vidim našo vlogo predvsem v servisiranju slovenskih podjetij, ki sodelujejo pri projektu.

Kako matična banka, ki ima toliko dobička kot slovenski proračun, gleda na slovenski trg?
Slovenski trg je enak drugim evropskim trgom, samo dimenzije so drugačne. Na splošno pa velikost trga določa vložek kapitala. Donos pa se računa v odstotkih. In to je to.

Ali strategija za prihodnja leta predvideva povečevanje ali zmanjševanje števila zaposlenih?
Število zaposlenih prilagajamo dinamiki rasti poslovanja.  

Boste povečali število poslovalnic?
Samo število poslovalnic ne bo v ospredju. Bolj pomembna je ustrezna lokacija. Poleg tega smo bili vedno usmerjeni v razvoj elektronskih rešitev za naše stranke.

Katere bodo največje spremembe za stranke?
Tako imenovani "rebranding" bo seveda za stranke predstavljal največjo spremembo, saj se bo zunanja podoba poslovalnic in celostna podoba banke spremenila. Kvaliteta naših produktov in storitev pa verjamem, da je bila dobra že prej in bo v prihodnosti še boljša. Sodelavke in sodelavci banke bodo s svojim strokovnim znanjem in odličnostjo svetovali našim strankam ter jim nudili odlične finančne rešitve.

Boste zamenjali tudi elektronsko banko, ki jo uporabljajo vaše stranke?
Zaenkrat niso predvidene nobene spremembe, razen celostne podobe elektronske banke. 

Bodo komitenti dobili nove kartice?
Postopoma bomo zamenjali plačilne in kreditne kartice, ki bodo seveda obdržale svojo funkcionalnost, vendar bodo imele novo celostno podobo.

Koliko nepremičnin je zavarovanih s hipotekarnimi posojili Volksbanke? Boste nasedle nepremičnine ponudili trgu ali smatrate, da je bolje počakati na rast cen?
Načeloma poskušamo pri takih primerih poiskati optimalno rešitev skupaj s stranko, kar pomeni, da obe strani iščeta potencialne kupce. Šele ko ni nobene druge možnosti, se banka odloči za nakup nepremičnine. Seveda pa tudi v takšnih primerih banka stremi k cilju, da navedene nepremičnine čim prej proda. Nepremičnine so služile kot zavarovanje kreditov, torej je glavni cilj, da s prodajo pokrijemo našo kreditno izpostavljenost, ne pa da špekuliramo na rast ali padanje cen v prihodnosti. V kolikor smo bili ob odobritvi kredita razumni in zahtevali ustrezno lastno udeležbo, potem cena niti ni bistven problem pri prodaji. Bolj pomembno je, da se uredijo zemljiškoknjižne razmere in da formalni postopki tečejo čim hitreje. To pa na žalost ni vedno tako.
Kakšne so po vaši oceni cene nepremičnin na slovenskem trgu (previsoke, prenizke, primerne)?
Težko rečem. Vsekakor so bile v preteklosti cene previsoke, vendar so se v zadnjih letih kar precej prilagodile. Verjetno smo zdaj na nivoju, ki je bolj ali manj primeren. Vedno bolj se uveljavlja praksa, da je tudi domači trg začel razlikovati med samimi nepremičninami glede na kakovost (gradbena izvedba, struktura) ter predvsem glede na lokacijo. Za dobre nepremičnine lahko še danes iztržimo dobre cene, medtem ko je za slabe na sploh problem dobiti kupce. 

Bančniki pravijo, da mora nekdo narediti prvi korak pri nasedlih investicijah, potem bodo sledili drugi. Kakšno bilančno težavo za vas predstavljajo nasedla posojila?
Seveda imamo tudi mi slabe naložbe, to je pač del našega poslovanja.  Struktura teh slabih naložb je taka, da lahko rezervacije za le-te pokrijemo iz naslova dobička iz rednega poslovanja, torej z izgubami ne bremenimo kapitalske substance banke. Res pa je, kar verjetno velja za vse banke, da bi imeli že marsikatero zadevo rešeno, če bi formalni postopki izvršb in stečajev potekali hitreje. 

Novembra ste prodali 78 odstotni delež v Eti, ali nameravati prodajati tudi ostale podobne naložbe?
Primerov prodaje delniških paketov nimamo veliko, sploh pa je bil navedeni primer za našo banko edinstven in se je zelo dobro rešil, tako z vidika banke kot, o tem sem prepričan, tudi z vidika prihodnosti podjetja. To tudi zaradi tega, ker je sam postopek izvršbe delniških paketov zelo hiter in enostaven. Prepričan sem, da bi bila marsikatera slaba naložba v bančnem sistemu, če bi imeli take hitre postopke tudi pri izvršbah na nepremičninah,  že zdavnaj rešena.

Ruski investitorji se zanimajo za vlaganja v Slovenijo. Je kdo izmed njih že navezal stik z vami, da bi mu pomagali pri financiranju, sami naložbeni politiki? Katera področja jih zanimajo (turizem, nepremičnine …)?
Tudi taki primeri so že bili. Ob tem bi želel le dodati, da smo kot Sberbank banka d.d. povsem navadna komercialna banka in poskušamo vsaki stranki nuditi čim boljše storitve in svetovanje. Samo poreklo stranke pri tem ne igra posebne vloge. Seveda pa glede na lastništvo naše skupine pričakujemo, da smo prvi naslov za ruske investitorje. Le-tem skušamo nuditi ustrezne rešitve in storitve na takšen način, da se čim bolje znajdejo, in tukaj šteje tudi jezikovni dejavnik. Kar pa seveda velja tudi za stranke, ki prihajajo iz drugih držav, npr. Nemčije, Italije  itd.

Lahko povezujemo vstop Sberbanke na slovenski trg z večjo investicijsko aktivnostjo ruskega gospodarstva na našem trgu?
Sam vstop skupine Sberbank v to regijo je verjetno v prvi vrsti pomemben razvojni korak strategije internacionalizacije bančne skupine. Seveda pa širitev bančnih skupin sovpada tudi s splošnim razvojem gospodarstva v eni državi.