"Pravice žensk v 21. stoletju morajo v polnem obsegu obstajati tudi v evropski Sloveniji, če želimo biti demokratična družba," je o pobudi za ustavno presojo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo povedala poslanka SD Andreja Katič. Enainšestdeset poslancev SD, SMC, Desus, Zaab in ZL je namreč prepričanih, da je zakon diskriminatoren, saj so do oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičeni le zakonski in zunajzakonski pari, ne pa tudi samske ženske.
Pobudo za ustavno presojo so poslanci vložili minuli teden, Katičeva pa pravi, da bo ustavno sodišče zagotovo ugodilo zahtevi in pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, po vzoru drugih evropskih držav, omogočilo tudi samskim ženskam. Poslanci v svoji zahtevi sicer zatrjujejo, da so 6., 8., 12., 22., 23., 24. in 42. člen v nasprotju z ustavo, ki vsem zagotavlja temeljne človekove pravice in svoboščine.
To ni prva ustavna pobuda
Ustavno pobudo so lani sicer že vložili poslanci SD, PS, Desus in DL, a je sodišče njihovo pobudo zavrglo, saj je podpisnikom mandat preneha zaradi volitevl, zato niso imeli več izkazanega pravnega interesa.
Domnevno neustaven zakon je bil sprejet leta 2000 pod vlado Andreja Bajuka. Leto kasneje je sicer vlada Janeza Drnovška sprejela novelo, ki bi umetno oploditev omogočila tudi ženskam brez partnerjev, a je bil zakon zavrnjen na referendumu. V stranki Zaab takšno odločitev označujejo kot "enega najbolj grobih posegov v človekove pravice v sodobni slovenski zgodovini".
Sem za pod pogojem, če bi v slučaju šlo kdaj materi finančno na slabše, bi jima materi in otroku finančno po zakonu moral koristit darovalec semena. Recimo v tem primeru bi moral še vedno neznani darovalec plačevati za njuno preživnino.