Desetletje političnih kriz, pretresov in afer

Mešanje kart. Stranka LDS, ki je bila leta 2003 že več kot deset let skoraj nepretrgoma na oblasti, ima danes zaradi dolgov že več kot eno leto blokirane bančne račune.

Danes jih ni nikjer več

Po zmagi Janeza Drnovška na predsedniških volitvah jo je prevzel Anton Rop in jo neuspešno peljal na parlamentarne volitve leta 2004. Po teh se je prvič v zgodovini države za poln mandat oblikovala desnosredinska koalicija. Predsednik vlade je postal Janez Janša, nekoč najmočnejša stranka v državi pa je začela razpadati. Leta 2007 jo je v parlamentu zapustilo sedem poslancev, ki so se pridružili novoustanovljenemu Zaresu.

Stranki sta nato tesno sodelovali v Pahorjevi vladi po volitvah leta 2008 – v tako imenovanem levem trojčku. Zares je vlado zapustil po tem, ko je iz nje odšel Desus, predsednik vlade Borut Pahor pa je šel po četverici izgubljenih referendumov in razpadu vlade iskat zaupnico v parlament, a je ni dobil.

Prvič predčasno iz DZ

Jeseni 2011 so sledile prve predčasne državnozborske volitve v zgodovini Slovenije. Po njih sta obe stranki, LDS in Zares, ostali brez sedežev v parlamentu. Po slabih 20 letih je prvič pred parlamentarnim pragom ostala tudi Slovenska nacionalna stranka (SNS), in sicer leto za tem, ko je bil kot prvi poslanec na zaporno kazen obsojen njihov član Srečko Prijatelj. V zaporu se mu bo po obsodbi pridružil Pavel Rupar, ki je bil pred desetletjem poslanec stranke SDS.

Pahorja je sicer leta 2011 na vrhu poraženke volitev SD zamenjal Igor Lukšič, Pahorju pa se je stranka tako rekoč odpovedala. Vendar mu je le leto po porazu uspelo zmagati na volitvah za predsednika države. V parlamentu je dobila največ glasov Pozitivna Slovenija, ki jo je dober mesec pred volitvami ustanovil ljubljanski župan Zoran Janković s somišljeniki. Vlade mu ni uspelo sestaviti, saj sta se Desus in novoustanovljena Državljanska lista (DL) odločili, da se pridružita drugi Janševi vladi.

Le leto po volitvah in v senci protipolitičnih protestov sta slovensko politiko pretresli poročili Komisije za preprečevanje korupcije, ki sta razkrili, da tako Janša kot Janković nista znala pojasniti izvora dela svojega premoženja. Vse parlamentarne stranke (razen NSi) so zahtevale, da se umakneta z vrha svojih strank, saj bodo le tako sodelovali z njima v vladi. Janković se je na mestu predsednika zamrznil, slovensko vlado pa je prvič sestavila ženska, Alenka Bratušek.

Ostali so celo desetletje

V parlamentu sedi sicer osem poslancev, ki so bili tam tudi pred desetletjem. Najdlje poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli, od prvega sklica parlamenta. Od leta 1996 so v DZ Jakob Presečnik in Franc Pukšič (oba SLS), Janko Veber in Samo Bevk (oba SD) ter od leta 2000 Majda Potrata (SD), Jožef Jerovšek in Jože Tanko (oba SDS).

Iz parlamenta pregnali župane

• Dvoživke. Šele v sedmem poskusu so poslanci leta 2011 izglasovali nezdružljivost poslanske in županske funkcije, ko je v parlamentu sedelo najmanj županov v zgodovini države (18). Le dva od njih sta nezdružljivost, o kateri so se sicer poslanci pogovarjali tudi pred desetletjem, prvič pa celo leta 1993, podprla. Župani so morali parlament zapustiti ob predčasnih volitvah, ko so se morali odločiti za eno od funkcij. Ljubljanski župan Janković se je vseeno odločil za kandidaturo, postal poslanec, a se je poslanski funkciji, ko mu ni uspelo sestaviti vlade, odpovedal ter kandidiral na predčasnih volitvah v mestni občini.

• Volilni sistem. Kljub različnim poskusom in pobudam za spremembo imamo še vedno proporcionalni volilni sistem; za spremembe bi se morali naenkrat zediniti dve tretjini poslancev. Pred desetletjem sta se o ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu pogovarjali celo največja koalicijska in največja opozicijska stranka – LDS in SDS, a je predlog spodletel. Pobude za spremembo volilnega sistema pa niso zamrle in prav zdaj sta v parlamentarni proceduri dva različna predloga. SDS si želi uvedbo dvokrožnega večinskega volilnega sistema, v parlamentarni proceduri pa je tudi predlog Pozitivne Slovenije, ki znova predvideva ukinitev okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu.