Denar se troši za sanacijo, za preventivo pa ne

"Če bi v protipoplavno zaščito vložili polovico toliko, kot so poplave v 15 letih povzročile škode, bi bili praktično varni. Za vsa ogrožena območja v Sloveniji, na papirju je teh 61, bi rabili 500 do 600 milijonov evrov, da bi jih obvarovali pred poplavami. Škoda, ki nastaja, je z vsako ujmo večja. Količina padavin je v povprečju enaka, letošnje leto sicer v tej primerjavi izstopa, se pa močno povečujejo ekstremi. Tudi v načrtovanju zaščitnih ukrepov je treba upoštevati te spremembe, da je torej nevarnost večja in se bo s časom še povečevala. Kar je bilo zadosti pred 50 leti, je danes premalo varno, in kar bi bilo danes varno, gotovo ne bo čez 50 let," opozarja Rok Fazarinc, strokovnjak ter predavatelj na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. 

Mira Kobold z agencije za okolje (Arso) dodaja: "Ljudje bi morali bolj spremljati poplavne karte, predvsem ko gradijo. Kar dolgo se pri nas ni upoštevalo poplavne ogroženosti, zato se je množično gradilo na območjih, za katere so naši predniki vedeli, da je tam nevarnost poplav in zato niso gradili. Med letoma 1960 in 1980 večjih poplav ni bilo, ljudje so na povodnji pozabili, ravno takrat pa beležimo tudi razmah novogradenj, pri katerih se ni upoštevalo prostorskega načrtovanja. Danes nas to tepe."

"V preteklosti se je intenzivno gradilo na poplavnih območjih, ki niso bila zavarovana. Država teh posegov ni preprečila - sem denimo sodi ves jugozahodni del Ljubljane. Tudi pol Celja bi bilo pod vodo, če ne bi bilo zaščite in še veliko je naselij in vasi, pa tudi posameznih objektov in hiš," še pove Fazarinc.

"Tudi Kostanjevico na Krki bi lahko zaščitili"

Mojmir Pustoslemšek, župan Kostanjevice na Krki, kjer so hiše že drugič v štirih letih pod vodo, na vprašanje, ali razmišljajo o gradnji zaščite pred morebitnimi novimi poplavami, odgovarja, da je občina že organizirala konferenco, ki se je je udeležila večina slovenskih strokovnjakov za poplavno varnost, kjer so skušali ugotoviti kako bi lahko naselje obranili pred naraščajočo vodo.

"S sklepi sem bil razočaran, ugotovljeno je bilo namreč, da Kostanjevica na Krki leži na ravnini, kjer je praktično nemogoče zgraditi nasipe, ne da bi pri tem ogrozili druga naselja. Posebej velike težave imamo, ko poleg Krke narase tudi Sava, Krka pa zaradi tega ne more odtekati," opozarja Pustoslemšek. 

"Na Krki bi bilo to zelo težko. Če bi gradili nasipe, bi bil to velik poseg v prostor, vprašanje je tudi finančno ovrednotenje, torej ali se nek objekt glede na posledice poplav sploh splača. Na problematiko je treba gledati z različnih vidikov, ne le enega," opozarja Koboldova.

Tudi Kostanjevico bi bilo mogoče zaščititi pred uničujočo vodo, pa je prepričan Fazarinc: "Uporabili bi lahko montažne stene, ki so dobre prav zato, ker se jih lahko odstrani. To pomeni, da objekt, ki bi kazil prostor, ni trajen. V Avstriji to zelo pogosto uporabljajo. Ko so bile lani Avstrija, Nemčija, Češka in Poljska pod vodo, so ravno s takšno zaščito preprečili še hujše posledice." 

Država dolgo dovolila gradnjo na poplavnih območjih

Za protipoplavno varnost se po njegovem mnenju v Sloveniji naredi absolutno premalo. Na ravni države sta dva segmenta, ki sta problematična: preveč ohlapen nadzor občin nad posegi v prostor, država pa bi morala zagotoviti poplavno varnost gradenj. Kjer na urbanih območjih dovoli gradnjo, bi morala za poplave veljati stoletna povratna doba. 

"Podnebje se segreva, to je dejstvo. Skladno s tem se uresničujejo napovedi, ki so jih dali globalni meteorloški modeli, da se na eni strani povečujejo sušna obdobja, na drugi pa so ekstrem poplave. Letos je za Balkan zelo specifično leto, kar se tiče padavin. Dežja je bilo veliko, namočenost zemlje je velika, voda se ne more več vpiti v zemljo, vsak dodaten dež pa le poveča odtok. Zemlja je nasičena, zato lahko letos pogosto vidite, kako voda stoji po travnikih," poudarja Koboldova. 

Fazarinc pa odgovarja, da so poplave vedno bile in vedno bodo, čeprav poudarja, da je ekstremnega vremena vse več: "Poplave so bile in vedno bodo. Stroka nekako ocenjuje, da se poplavlja celo manj, kot napoveduje statistika; v Ljubljani je bilo recimo manj poplav kot bi jih gleda na stopnjo ogroženosti moralo biti. Gotovo se je mogoče s preventivnimi ukrepi in pametnimi posegi v prostor pripraviti na takšne poplave, predvsem zmanjšati škodo in ogroženost oziroma celo vzpostaviti takšno stanje, da smo pred poplavami povsem varni."