Denar poleg plače je v nasprotju s kodeksom, a ni kršitev

Nikolić je v HSE finančni direktor, kot predsednik nadzornega sveta Premogovnika Velenje, ki je v stoodstotni lasti HSE, za vsako sejo dobi še 429 evrov. Od poletja, ko je nastopil funkcijo, je tako za redne in korespondenčne seje dobil že 1973 evrov poleg plače, ki tudi ni prav nizka. Lani je položaj prevzel 1. oktobra in za dvomesečno delo prejel 23.500 evrov bruto plače. Kodeks pa pravi, da sme za nadzorovanje hčerinske družbe prejemati le povračilo stroškov, ne pa sejnine.

"Določba kodeksa 7.3.9. navaja, da če je član uprave oziroma poslovodstva nadrejene družbe v skupini hkrati tudi član nadzornega sveta podrejene družbe, je kot član nadzornega sveta podrejene družbe upravičen le do povračila dejanskih stroškov," pravijo na SDH. 

Kodeks res pravi, da se to ne sme, ampak ... 

A kljub tej določbi ni mogoče govoriti o kršitvi kodeksa, pravijo na SDH. Kodeks namreč v tem delu ni neposredno uporaben, ampak ga morajo skupščine podjetij vključiti v politiko prejemkov  organov vodenja. Dokler te politike ne sprejmejo, se uporablja tako imenovani Lahovnikov zakon. Ta pa ne omogoča uveljavitve drugega načela iz kodeksa, in to je, da se "zahtevnost in obseg nalog in odgovornost vodenja skupine s strani nadrejene družbe se upošteva pri določitvi fiksnega prejemka člana uprave oziroma poslovodstva glede na siceršnjo višino". Po domače povedano, direktorji podjetij, ki imajo hčerinske družbe in jih tudi nadzorujejo, morajo imeti višjo plačo kot tisti, ki nimajo hčerinskih družb, ne pa da poleg plače prejemajo še sejnine, a zakon tega ne omogoča. 

Saša Despot

Tako kot Nikolič v Premogovniku Velenje je sejnino za nadzorovanje Hidroelektrarn na Spodnji Savi prejemal tudi generalni direktor HSE Blaž Košorok, a so konec leta 2014 35,6 odstotka podjetja prodali. Ker nimajo večinskega deleža, ne gre več za nadzorovanje hčerinske družbe. Za nadzorovanje je lani prejel 3381 evrov, letos do srede novembra pa malo manj kot dva tisočaka. 

janez.zalaznik@zurnal24.si