Primer, ki ga za Žurnal24 navaja predsednik slovenske Obrtno-podjetniške zbornice Štefan Pavlinjek: nezaposleni delavec s strani države oziroma zavoda za zaposlovanje mesečno prejema okrog 300 evrov pomoči. Pri tem na črno dela kot gradbinec in mesečno zasluži tudi do 1.200 evrov neobdavčenega denarja.
Za državo to pomeni denar, ki odteče mimo, za obrtnika pa nelojalno konkurenco. V tujini so stvari urejene.
Država nemo gleda, obrtniki pa propadajo
"V Avstriji so kazni tako visoke, da delavcu na misel ne pride, da bi delal na črno," ob tem poudari Pavlinjek in doda, da v Ameriki, tudi če človek doma postavi ograjo, mora stvar prijaviti in plačati davek.
Pri nas pa so po njegovih besedah kazni smešno nizke, poleg tega pa je inšpekcijska služba popolnoma neučinkovita: "Dogaja se celo, da inšpektor pride preverjat obrtnika, ki delo na črno prijavi, ne pa tistega, ki ga je prijavil," pravi Pavlinjek.
Državi zato predlagajo višje kazni – od 5 do 10 tisoč evrov – za delo na črno, zahtevajo večjo učinkovitost inšpekcijskih služb ter izgubo pravice do denarnega nadomestila za tistega, ki bi ga ujeli pri delu na črno.
Ukrepov ni, so v usklajevanju
O težavah plačilne nediscipline in sive ekonomije bodo danes govorili s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, o tem so razpravljali že na včerajšnjem forumu.
"Državi bi morali biti prvi v interesu, da stvari uredi," pravi Pavlinjek in doda, da nekih težav pri tem ne bi smelo biti, saj bi lahko k nam prenesli samo primere dobrih praks iz tujine. "Pri nas pa je ogromno nekega medresorskega usklajevanja, proučevanja, neke birokracije." Denar pa odteka in bo na račun dela na črno še naprej.
