Raketo vega podjetja Arianespace bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali marca letos, a jo je preprečila pandemija covida-19.
Do najnovejših preložitev pa je prišlo zaradi močnih višinskih vetrov nad vesoljskim centrom v Francoski Gvajani, ki bi lahko v primeru nesreče razbitine raznesli na naseljena območja. Zdaj so se vremenske razmere izboljšale, tako da bodo devet ur in deset minut pred izstrelitvijo začeli odštevanje.
Med odštevanjem bodo postopoma vključevali večfunkcijske in referenčne podsisteme, telemetrijo in računalnik za vodenje rakete ter nanj naložili program za 16. polet rakete vega. Približno tri ure pred izstrelitvijo bodo umaknili mobilni portal, tako da bo 50 minut pred izstrelitvijo raketa stala na izstrelitveni ploščadi z vključenimi sistemi. Zadnje poročilo o vremenskih pogojih in dokončna zelena luč za izstrelitev se bo prižgala 10 minut pred izstrelitvijo, so sporočili iz centra odličnosti.
Izstrelitev je predvidena za danes ob 22.51 po lokalnem času oziroma nedeljo ob 3.51 po srednjeevropskem času z vesoljskega centra CSG v Kourouju.
Približno 40 minut po vzletu se bo kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43. Odcepitev Trisata je predvidena okoli 5.30 po srednjeevropskem času. Prvi stik z njim prek postaje v Mariboru bodo skušali vzpostaviti okoli 10.45.
Izstrelitev je tvegan postopek, je povedal direktor Centra odličnosti Vesolje-SI Tomaž Rodič. Katerakoli stopnja rakete lahko bodisi eksplodira ali pa se ne prižge. Raketa lahko zaide s predvidene poti. Tvegano bo tudi ločevanje satelitov od nosilne strukture. Če se kateri od njih ne bo ločil pravilno, lahko pride do zaporednih trkov, je pojasnil.
Z izstrelitvijo se že zelo mudi, saj so lahko raketa in sateliti v pripravljenosti na izstrelitev zgolj 12 dni. Ta rok se bo iztekel v noči z nedelje na ponedeljek. Če jim izstrelitve ne uspe izvesti do takrat, bo treba raketo in satelite znova pripraviti, kar bi lahko trajalo približno dva tedna.
Na raketi bo slovenski nanosatelit Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. To bo prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo blaženje, kot jih je pričakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.
Mikrosatelit Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Tako bodo senzorje usmerjali proti zanimivim območjem.
Ta izstrelitev sicer ne bo prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat.
