Na sodišče je približno 20 slovenskih ribičev vložilo 131 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev - Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta - določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge.
Ribiči so jeseni 2022 pritožbo na ESČP vložili, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem.
Kot je marca lani dejal eden od slovenskih ribičev Silvano Radin, jih hrvaške sodbe močno bremenijo, tudi psihično, kazni za ribolov pa prejemajo vsakodnevno. Zdaj naj bi jih bilo že za dva milijona evrov.
Sodišče naj bi ugotovilo, ali Hrvaška krši 7. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki pravi, da ni kazni brez zakona, da torej posameznik ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja zakonska podlaga.
Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe, s katero je bila leta 2017 določena meja na morju med Slovenijo in Hrvaško, in tudi nima ustreznega zakona o državni meji na morju, na podlagi katerega bi izdajala kazni ribičem.
Ni znano, ali bo sodišče v Strasbourgu v četrtek sprejelo samo procesno odločitev ali bo o zadevi odločilo tudi vsebinsko.
Kaj se lahko zgodi?
Možnosti je več. Sodišče se lahko razglasi za nepristojno, lahko sporoči, da je pristojno, vendar še ne poda vsebinske odločitve, lahko pa že sprejme tudi vsebinsko odločitev o zadevi - lahko ugotovi, da je pritožba utemeljena in so kazni neupravičene, ali pa ugotovi, da kršitev na hrvaški strani ni.
Sodišče bo odločitev sporočilo ob 10. uri na svoji spletni strani, nanjo pa je možna pritožba na veliki senat sodišča.
Postopek proti Hrvaški so sprožili prizadeti ribiči in ne država Slovenija. Ta pri vlaganju tožb na ESČP sploh ne more sodelovati, saj bi se sodišče v tem primeru zagotovo razglasilo za nepristojno za zadevo.
Se je pa Slovenija na poziv ESČP odločila za posredovanje z intervencijo, do katere ima pravico kot država članica, katere državljani so pritožniki.
Odločitev sodišča ni neposredno povezana z arbitražno razsodbo o meji, ki je za Slovenijo veljavna, medtem ko je Hrvaška še naprej ne priznava. Če bi sodniki v Strasbourgu pritožbi ribičev ugodili, pa bi jo na neki način vendarle legitimirali.
Na ESČP medtem teče tudi postopek, ki so ga proti Sloveniji sprožili hrvaški ribiči. Ti kazni za ribolov v Piranskem zalivu prejemajo od slovenskih organov. Hrvaški ribiči so tožbo sprožili kasneje kot slovenski, kdaj bo strasbourško sodišče v zvezi z njo sprejelo odločitev, pa ni znano.
Prepovedati kočarice v EU takoj!
Kocke drvijo v prepad.
Hipotetično, četudi bi zmagali, kockasti ne bodo nič upoštevali in spoštovali..Oni in njihova politika je ciganska. Vzamejo, jemljejo in upoštevajo kar jim paše in odgovarja..