Da so se zgodile spremembe, je moral beton poškodovati voznika

Za nesrečo, ki se je zgodila pri hitrosti 120 kilometrov na uro, je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) s prstom pokazala na Slovenske železnice. Te pa so zatrjevale, da redne preglede železniških nadvozov izvajajo vsako leto, dodatne detajlne preglede, kot to predvideva zakonodaja, pa so opravili poleti leta 2010.

Poškodbe mostu, zaradi katerih so se utrgali kosi betona na voznika, so na Slovenskih železnicah pripisali možnostim "vibracij od prevozov vlakov, degradacije betona, močnega soljenja v zimskem času s strani upravljavca avtocest in podobno". 

Končni pregled: Udarec vozila poškodoval nadvoz, poškodovanih mest je bilo še več

Šele zadnji pregled zunanjih izvajalcev konec leta, ki so jih Slovenske železnice angažirale po začetku inšpekcijskega nadzora infrastrukturne inšpekcije, so pokazali, da je bilo mesto v pretekosti že "mehansko poškodovano zaradi udarca vozila ob konstrukcijo, katerega posledica je bila deliminacija betona".

Ob pregledu pa so zaznali celo več takšnih mest, kjer bi se lahko odkrušil beton, zato se je predlagala sanacija spodnje površine vozišče plošče skupaj z robnima vencema. Slovenske železnice so obljubile, da bodo z nevarnega mostu odstranili ves poškodovani beton s spodnje voziščne plošče nad voziščem avtoceste.

Na Slovenskim železnicam so nam zdaj potrdili, da so objekt začasno sanirali in februarja izdelali elaborat za sanacijo nadvoza, a obnovo načrtujejo šele prihodnje leto.

Po novem bodo tudi Darsovi nadzorniki gledali navzgor

Da bi preprečili nove "padce betona" zaradi poškodovane infrastrukture, ki jo praviloma pregledajo enkrat letno in detajlno pa na šest let, pa so se Slovenske železnice z Darsom dogovorile, da pri vseh svojih ogledih avtocest v okviru svojih zmožnosti pregledajo tudi objekte, prek katerih teče železniška proga. "S tem bomo maksimalno zmanjšali verjetnost ponovitve dogodka iz lanskega leta," nam je zagotovila Mateja Živoder s Slovenskih železnic.

Dars