V zdravstveni dom prišel z ureznino, zdaj je invalid

Pravosodni policist v novomeških zaporih Damir Bubnjić je pred osmimi leti trikrat na teden rekreativno tekel, obiskoval fitnes in v okviru službe treniral samoobrambo. Danes kot invalid tretje kategorije dela samo štiri ure na dan, shujšal je 20 kilogramov, vsem telesnim vadbam pa se seveda moral odpovedati, in to zaradi poškodbe na nogi, ki ni bila ustrezno zdravljena. Zato od zdravstvenega doma v Črnomlju zahteva odškodnino.

Shujšal je 20 kilogramov. D. M.

Poškodoval se je na dan državnosti

V soboto, 25. junija 2016, na dan državnosti, mu je spodrsnilo na stopnišču pred hišo in porezal se je na oškrbljeni ploščici: "Šele v stanovanju sem videl, da je hlačnica prerezana in mi teče kri. Iz Svibnika sem se peljal v kilometer oddaljen zdravstveni dom, kjer so mi rano, dolgo od pet do šest centimetrov in globoko približno tri, le speli s klamficami in naročili, naj se čez tri dni zglasim pri svojem zdravniku."

Oseminštiridesetletnemu Belokranjcu je že naslednji dan desna noga otekla, kar je pri pregledu ugotovil tudi njegov zdravnik. Ta se je kmalu zatem upokojil, njegova nova osebna zdravnica pa je ga je seznanila s šokantno ugotovitvijo: "Povedala mi je, da je to poškodba za invalidnost, ker je po njenem mnenju živec okvarjen. Potem sem skoraj tri leta hodil k specialistom. Šele po kakšnem letu so na elektromiografiji (preiskava perifernega živčnega sistema in mišic, op. a.), zaključili da je živec presekan. Kirurg plastik v Ljubljani je v izvid zapisal, da je do okvare živca prišlo zaradi nepravilnega saniranja rane, saj so jo oskrbeli samo površinsko. Tudi na drugih izvidih piše, da je bil živec presekan."

Živec že propadel

Po Bubnjićevih besedah bi ga moral dežurni zdravnik v ZD Črnomelj takoj poslati na kirurgijo v Novo mesto, kjer bi rano sanirali z notranjimi šivi: "Toda po letu dni je bilo prepozno, ker je živec že propadel."

Posledice so, kot smo že navedli, katastrofalne: "Prvo leto sploh nisem mogel stopiti na peto, v kateri imam še zdaj ves čas bolečine, njihova intenziteta pa je odvisna od vremena, najhuje je v poletni vročini. Ker sem zaradi bolečin bolj obremenjeval drugo nogo, so mi morali iz levega kolena trikrat punktirati vodo."

Brazgotina ni velika, posledice pa hude. D. M.

V bistvu životarim

Ker se mu je življenje v vseh ozirih obrnilo na glavo, "početi ne morem več kot pol stvari, ki sem jih včasih, v bistvu životarim", je prek pooblaščenke, odvetnice Tatjane Sitar, na pravdni oddelek novomeškega okrožnega sodišča vložil tožbo zoper ZD Črnomelj: "V zahtevku za odškodnino smo res navedli 105.000 evrov, kar je malo več kot izpad dohodka z obrestmi, a le zato, ker smo pač morali navesti številko. Ni pa to dokončni zahtevek."

Pravda se je že začela, pred nekaj dnevi so zasliševali priče, najprej dr. Matjaža Rožmana, ki je pred osmimi leti oskrbel Bubnjića. "Te obravnave se ne spomnim," je povedal sodnici Evi Grein, nato pa pojasnil, da se s kovinskimi sponkami rano oskrbi, kadar je prerezana samo koža, šive pa uporabi, če je prerezano tudi maščevje: "Če je poškodovana še mišica, pacienta pošljemo v bolnišnico."

Kategorično je zavrnil možnost, da bi bil živec prerezan: "Rano vedno malo razpremo, da vidimo, koliko je globoka, in jo očistimo."

Postavili bodo izvedenca za medicino

Tudi diplomirana medicinska sestra Branka Štrukelj, ki je tedaj dežurala, se Bubnjićevega primera zaradi časovne oddaljenosti ni spomnila, je pa na splošno opisala oskrbo poškodb: "Pacientu v previjalnici očistimo rano, ki si jo potem ogleda zdravnik. S sponkami se spne samo povrhnjico, notranjosti pa ne šivamo, to počnejo kirurgi. Kakšna naj bo oskrba, določi zdravnik."

Ali je dr. Rožman, ki zdaj dela v ZD Metlika, v resnici spregledal poškodovani živec, bo morda znano po zaslišanju sodnega izvedenca medicinske stroke, ki naj bi svoje mnenje predstavil septembra.