Ko je tedaj še petnajstletna Anna Wood doma povedala, da se bo pridružila mami na "pobožični dieti", so njeni starši pričakovali, da bo izgubila nekaj kilogramov in nato normalno živela naprej. A v nekaj mesecih je postala žrtev hude prehranske motnje, piše britanski časnik Daily Mail.
"Pobožična dieta"
"Zgodilo se je tako hitro – od tedaj, ko smo spoznali, da ima anoreksijo, do dne, ko je umrla," je za časnik povedala njena mama Christine Gibson. "Nismo imeli časa, da bi ugotovili, kako ji pomagati," je povedala in pojasnila, da dekle nikoli ni bilo debelo. Imela je le nekaj maščobnih blazinic, kot veliko deklet njene starosti, ki bi jih lahko izgubila po naravni poti. "Po petih ali šestih tednih sem prenehala z dieto, ona pa je kar vztrajala pri manjšem vnosu hrane," je za časnik dejala njena mama.
Pretvarjanje
Februarja so tudi učitelji opazili, da je z dekletom nekaj narobe, potem ko je o njenih prehrambnih navadah šolski medicinski sestri poročal Annin učitelj plavanja. "Najprej smo mislili, da gre za pretirano reakcijo, in nismo opazili, da je začela z drastičnimi ukrepi," je pojasnila Gibsonova. "Vedla se je, kot da jé normalno, a je uživala precej manjše količine hrane, kot smo mislili. Hrano je začela skrivati v rokav in jo metati stran, ko je nisem gledala. Pogosto se je tudi pretvarjala, da je bolna."
Zdravljenje v bolnišnici
Dekle je z mamo obiskalo tudi šolskega zdravnika in bilo večkrat na obisku pri psihologu, a so bili vsi poskusi, da bi jo prepričali v normalne prehranjevalne navade, neuspešni. Avgusta so jo zaradi prehranske motnje prvič sprejeli v bolnišnico. Sledilo je nekaj odpustov in ponovnih sprejemov v bolnišnico, dokler ji niso naposled začeli odpovedovati organi. Utrpela je poškodbe možganov, ni mogla dihati brez respiratorja in na koncu 26. marca umrla zaradi srčne kapi.
Nemoč staršev
"Po njeni smrti je življenje brez barve," je povedala Gibsonova, ki ima z 62-letnim Paulom Woodom, s katerim sta ločena, 20 let starega sina Matthewa. "Imava zlomljeno srce," je dejala za časnik. Oče preminule najstnice pa je povedal: "Ko je bila Anna sprejeta v bolnišnico, si nismo predstavljali, da je tako hudo. Želim si, da bi bilo več pomoči za starše, ki se soočajo s tako hudo boleznijo. Počutila sva se tako nemočna." Annina starša želita, da bi njuno zgodbo slišali še drugi, da bi pravočasno prepoznali spremembe pri svojem otroku in preprečili najhujše.
