V noči na lanski 26. maj se je 20-letni Lazar Terentić, rojen v Kosovski Mitrovici, vendar državljan Slovenije, v večstanovanjski hiši sredi Maribora sprl s sedem let starejšo partnerico Emilijo M. iz Srbije in jo zadavil.
Spal ob truplu
Po grozljivem dejanju je zapustil garsonjero, se nato vrnil in mami, ki tudi živi v štajerski prestolnici, po telefonu sporočil, da sta se z Emilijo skregala in naj pride ponj. Zavrnila ga je, da naj sam uredi zadevo, ker je njen mlajši sin bolan. Terentić je spal ob truplu, naslednje jutro pa ga je poklicala mama. Pomiril jo je, da je vse v redu, in odšel na urgenco, ker se je med pretepom z Emilijo poškodoval po roki in nogi, zdravnikom se je zlagal, da se je udaril ob rob postelje.
Ob mrtvi partnerici je prespal še eno noč, zatem ga je klicala njena mati. Najprej ji je zatrdil, da spi, nato pa le priznal, da sta obračunala med sabo in da je v komi. Seveda so ga kmalu aretirali.
V preteklosti so oba, Lazarja in Emilijo, obravnavali zaradi nasilja v družini, njo pa tudi hospitalizirali zaradi paranoidne shizofrenije. Tudi pred smrtjo je bila na psihiatriji: odpustili so jo le slaba dva dni prej.
Psihiatrični izvedenec bo dopolnil mnenje
Zagovornik obtoženega, odvetnik Simon Dolinšek, skuša dokazati, da je bil med dejanjem neprišteven, čeprav je psihiatrični izvedenec dr. Mladen Vrabič nasprotnega mnenja. Na podlagi dodatnih informacij bo svoje mnenje dopolnil in ga predstavil na naslednjem naroku, 12. aprila.
Na decembrski obravnavi so mati, sestra in svak žrtve pričali za zaprtimi vrati, danes pa po poročanju STA razlogov za izključitev javnosti ni bilo. Sodnica Ksenija Hrastnik je zaslišala Lazarjevo in Emilijino znanko, pri kateri sta bivala zadnja dva meseca. Za pokojno je povedala, da je bila hitre jeze in občasno tudi nekoliko agresivna, zato je dopustila možnost, da bi do tragedije lahko prišlo v samoobrambi in nenamerno.
Ob Emilijinem zadnjem izbruhu je prav ona poklicala reševalce, da so jo odpeljali na zdravljenje. Terentić naj bi bil po njenih besedah miren. Sicer pa bo o vsem morda kaj več povedal sam na naslednjem, aprilskem naroku, ko se utegne končno zagovarjati. Do zdaj se je branil z molkom.
Ali je tisti, ki je mamo imel v hladilniku doma zaradi penzije že obsojen? Ne duha ne sluha.... ali je morda sin s pedigrejem bil?
Zakaj psihiatrični bolniki, sploh tisti, ki kažejo znake nasilja, niso pod strogim nadzorom?
Čemu je ta članek objavljen pod zavihkom "Slovenija"?