Športnemu funkcionarju zasegli 150 kosov orožja

Vodja programa prireditev in športa za vse na Kajakaški Zvezi Slovenije, zgodovinar in ljubiteljski zbiratelj starega orožja Jakob Marušič ne bo 1090 ur delal v splošno korist in s tem odslužil leto in šest mesecev zapora, na kolikor ga je konec lanskega novembra obsodila novogoriška okrožna sodnica Andrejka Luznik. Ob tem mu je izrekla 2447 evrov stranske denarne kazni, odvzem 2370 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, stroškov sodnega postopka pa ga je oprostila. Višje sodišče v Kopru se je po pritožbi Solkanca usmililo in mu kazen spremenilo v pogojno.

Z leve: Jakob Marušič in odvetnik Gorazd Fišer D. M.

Začelo se je v Italiji

Karabinjerji, ki jih je usmerjalo državno tožilstvo v Vidmu, so v sodelovanju s slovenskimi in hrvaškimi policisti ter Europolom oktobra 2015 zaključili večmesečno preiskavo nezakonitega trgovanja z orožjem. Kot je takrat poročal zamejski Primorski dnevnik, se je vse začelo z zaplembo orožja in streliva furlanskima zbirateljema Igorju Colaoneju in Silviu Casarsi v Artegni. Z detektorjem za kovine sta iskala ostanke orožja po bojiščih prve in druge svetovne vojne, doma pa hranila tudi novejše, ob tem pa še bombe in strelivo, ki naj bi izvirali z Balkana.

V preiskavi so ovadili 27 osumljencev, od tega 16 pri naših zahodnih sosedih ter 11 v Sloveniji in na Hrvaškem. Pri nas so novogoriški kriminalisti na prste stopili šesterici zaradi 19 kaznivih dejanj, med njimi tudi Marušiču, ki naj bi skupaj z Draganom Kokotom preprodajal orožje Colaoneju in Casarsi. Posle naj bi sklepali na sejmu stare vojaške opreme oziroma militarij v Šempetru pri Gorici, katerega gonilna sila je prav Marušič.

To je lep hobi

Pri hišnih preiskavah po vsej državi so, med drugim, zasegli  33 pušk, 23 avtomatskih pušk, 12 mitraljezov, 31 pištol in revolverjev, 10 minometov in več ročnih bomb, od tega samo Marušiču 150 kosov orožja in ostalin iz prve svetovne vojne, ki jih je hranil v Solkanu, Ilirski Bistrici in Ljubljani.

Očitke nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva je po pritožbeni seji v Kopru pojasnil takole: "To je lep hobi, ki preiskuje našo tehniško dediščino, čeprav gre za orožje, do katerega imajo nekateri predsodke. Nekateri odvzeti kosi mi pomenijo zelo veliko, ker so izjemno redki, naravnost prelomni, in so v svojem obdobju, pred več kot sto leti, predstavljali tehnološki vrhunec. Zato sem tudi priznal krivdo v naivnem pričakovanju, da mi bodo to šteli v olajševalno okoliščino in te predmete vrnili."

Razložil je tudi, zakaj ni imel ustreznih dovoljenj za zbiranje orožja: "Uredil jih nisem, ker ni bilo zakonske možnosti nelegalnega kosa spremeniti v legalnega. To je bilo mogoče le v šestih mesecih po vsaki spremembi zakona, kar sem tudi storil v letih 2005 in 2010. Naslednja sprememba je bila napovedana za leto 2015, a se je zgodila šele 2019. Takrat sem spet vložil prošnjo."

Naj ga dajo muzejem

Po njegovih besedah bi ga najbolj prizadelo, če bi sodišče orožje, ki je bilo ob tem še večinoma onesposobljeno, torej neuporabno, poslalo na uničenje. "Če ga ne vrnejo meni, naj ga dajo muzejem. Že naslednji dan, ko se je vse začelo, so bili pri meni predstavniki dveh muzejev, od tega enega nacionalnega, če bi jim ga prepustil."

Kot je po pritožbi, ki jo je vložil njegov zagovornik, odvetnik Gorazd Fišer, odločilo višje sodišče, bo orožje lahko obdržal, oprostili so ga tudi plačila stranske denarne kazni, predvsem pa mu izrekli pogojno kazen enega leta in pol zapora s preizkusno dobo dveh let. Bo pa po novem moral plačati stroške postopka.

Še štirje ovadeni Slovenci so krivdo priznali in bili prav tako obsojeni na pogojne kazni ali delo v splošno korist, šesti, Ciril Bajer, pa jo je zanikal in mu bodo še sodili.