V slovenskih gorah se je v letošnjem letu do sobote zgodilo že 425 nesreč, kar je skoraj 30 nesreč več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki Gorske reševalne zveze Slovenije.
V letošnjih nesrečah je bilo 110 oseb težje in 89 oseb lažje poškodovanih, 18 oseb pa je umrlo. Najpogostejši vzroki za nesrečo so bili zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost
Med ponesrečenci v letošnjih nesrečah so po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije prevladovale osebe, stare med 30 in 39 let. Takšnih je bilo 73 oseb, poleg tega je bilo v nesrečah udeleženih pet otrok, mlajših od devet let, in 22 najstnikov.
Policisti so v letošnji poletni sezoni zaradi neprimerne opreme in osebne zaščitne opreme opozorili skupaj 76 pohodnikov. Med njimi je bila večina tujcev.
Največ nesreč se je sicer zgodilo na Triglavu, skupini Košute, Triglavskih jezerih in osrednjemu delu Kamniško-Savinjskih Alp. Najpogosteje pa so se zgodile v avgustu in juliju.
Površno znanje
Napotke za hojo v gorah v jesensko-zimskem času je na včerajšnji novinarski konferenci Gorske reševalne zveze in policije predstavil predstavnik policijske letalske enote Robert Kralj. Policisti namreč opozarjajo, da če je alpinist ali gornik ustrezno pripravljen, lahko bistveno prispeva k večji varnosti, zmanjša tveganje in se pravočasno izogne nevarnostim.
Poleg tega verjetnost za nastanek nesreče lahko zmanjšajo predvsem s poznavanjem tehnike gibanja v gorah, poznavanjem naravnih pojavov v naravi, z dobro obleko in opremo ter prepoznavanjem nevarnosti. "Mešanica visokih pričakovanj z malo izkušenj pa je prej ko ne bližnjica do nesreče," še opozarjajo.
Poleg tega tudi opažajo, da je gorniško znanje t.i. sezonskih planincev zelo površno, njihovo ravnanje pa je včasih "skrajno neodgovorno". Poleg tega po njihovih besedah gorniško znanje ne pomeni "prebrati nekaj knjig in priročnikov, ampak naučeno teoretično in praktično znanje tudi dosledno in stalno uporabljati v praksi".
