Zgodba o nabavi žilnih opornic se je začela že leta 2012, ko se je razvedelo, da jih slovenske bolnišnice pri domačih dobaviteljih naročajo po zasoljeni ceni: tudi po 1200 evrov namesto 400, kolikor stanejo v Nemčiji.
Afera je segla vse do državnega zbora, kjer jo je preiskovala komisija pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec, a po predkazenskem postopku, ki je zajel deset fizičnih oseb in dve pravni, je bila obtožnica vložena le zoper enega vodilnih slovenskih kardiologov dr. Matjaža Bunca zaradi nedovoljenega sprejemanja daril in nekdanjo direktorico podjetja Vasc-Med ter vodjo firme Animus Irmo Košutar Gašparić za njihovo nedovoljeno dajanje.
Od 1000 do 3200 evrov
Oba sta na predobravnavnih narokih krivdo zanikala. Po obtožnici, ki jo zastopa tožilec Luka Moljk, naj bi Košutar Gašparićeva od julija 2012 do februarja 2013 Buncu postopoma izročila skupaj 21.700 evrov, zneski so se gibali od tisoč do 3.200 evrov. Nakazala naj bi jih njegovemu s.p., pravni osebi Bunc kardiologija ter društvu za širitev znanja in raziskovanja v medicini, ki ga je tudi sam ustanovil. Kot trdi Moljk, je bila to protiusluga za pridobitev in ohranitev posla, dobave žilnih opornic prek javnih razpisov. Bunc je bil namreč takrat strokovni član razpisne komisije in je imel kot mnenjski zdravnik vpliv na porabo medicinskega materiala pri izvajanju posegov. Uporabo določenih žilnih opornic naj bi tako priporočal kolegom v ljubljanskem Kliničnem centru in Splošni bolnišnici Celje, kjer je tudi občasno delal. Po Moljkovih trditvah naj bi Bunc denar "na papirju" prejel za razna predavanja, avtorska dela in strokovna srečanja, ki pa jih ni izpeljal.
Obtožena sta na predobravnavnih narokih krivdo zanikala, danes pa na ljubljanskem okrožnem sodišču podala dolg zagovor pred senatom, ki ga vodi sodnik Srečko Škerbec.
Ni hotel v razpisno komisijo
Bunc je poudaril, da je bila pogodba o dobavi materiala za interventno kardiološko dejavnost med UKC Ljubljana in družbo Animus na podlagi javnega razpisa sklenjena 22. oktobra 2010 v vrednosti 121.303 evre, strokovne smernice pa je pripravil primarij dr. Darko Zorman, ko on še ni bil član razpisne komisije. To je po svojih besedah postal proti svoji volji, nadomestil je prav Zormana, a kmalu tudi izstopil zaradi nepravilnosti pri nabavi stentov s Poljske: "Ta pogodba je bila sklenjena za eno leto in jo je bilo mogoče podaljšati še za največ dvakratno obdobje, pri čemer je vrsta in okvirna količina blaga ostala nespremenjena, prav tako cene blaga."
V nadaljevanju so k pogodbi podpisovali anekse, s katerimi pa Bunc po svojih besedah ni bil seznanjen, po tretjem pa je bil Animus izločen, ker je presegal razpoložljiva sredstva UKC Ljubljana: "Na sklenitev pogodbe iz leta 2010 nisem imel nobenega vpliva, prav tako nisem sodeloval pri določitvi strokovnih zahtev. Sporna naj bi bila drugi in tretji aneks, s katerima pa tudi nisem imel opravka. Ker sta bila postopka javnih naročil v delu, ki se nanašata na Vasc-Med in Animus zaključena z neoddajo naročila, o pridobitvi posla ni mogoče govoriti, prav tako ne o njegovi ohranitvi."
Stente v Celju naročajo sami
Navedel je tudi, koliko problematičnih žilnih opornic, takoimenovanih stentov, proizvajalca Hexacath, je uporabil v obdobju od 2012 do 2014: "Iz dokumentacije je razvidno, da je prvi stent v letu 2010 uporabil prav Darko Zorman, ki je pripravljal strokovne zahteve za naročilo v letu 2010. V letu 2011 jih je uporabil 15, medtem ko jih jaz v tem obdobju nisem uporabil nič. V letu 2012 sem jih uporabil 21, medtem ko jih je Simon Terseglav uporabil 24, v 2013 sem jih jaz in še ena oseba porabili 51, medtem ko jih je Marko Gričar porabil 55. Glede na navedeno je očitno, da sam v 2012 in 2013 niti nisem bil največji uporabnik spornih žilnih opornic, vendar se meni očita njihova uporaba."
Zanikal je tudi, da se je okoristil pri uporabi stentov v celjski bolnišnici, kjer je delal po podjemnih pogodbah: "Splošna bolnišnica Celje je samostojen javni zavod, ki svoje potrebe po žilnih opornicah naroča sama, torej brez kakršne koli moje vloge v zvezi s postopki oddaje javnega naročila. V približno 40 posegih sem uporabil zgolj pet spornih opornic."
Bili bi v minusu
Dodal je še: "Če karikiram, je glede na podatke UKC Ljubljana ocenjena vrednost enega stenta znašala 850 evrov brez DDV. To pomeni, da bi za mojih pet porabljenih stentov Splošna bolnišnica Celje plačala Animusu 4.250 evrov plus DDV. Protiusluga, ki naj bi jo jaz za to dobil, pa je v letih od 2012 do 2015 znašala 10.000 evrov. Že ta primerjava pokaže, da pri plačilih za proktorstvo ni šlo za nikakršno protiuslugo, saj bi ta presegala korist od Animusa oziroma Vasc-Meda in bi za njih predstavljala izgubo."
Bunc, ki ga zagovarja odvetnica Nina Zidar Klemenčič, je še dokazoval, da je vse pogodbe za avtorske projekte, predavanja, strokovna srečanja in proktorstva v resnici izpeljal, kar je v svojem zagovoru potrdila tudi Košutar Gašparićeva, ki je še enkrat omenila, da so pri UKC Ljubljana izgubili posel in zato res ni bilo razloga za dajanje nedovoljenih daril: "S prof. dr. Buncem pa se nikoli nisem pogovarjala o javnih razpisih."
April bo hitro mimo
Kaj je res in kaj ne, bo senat odločil v nadaljnem sojenju, ki pa očitno ne bo obrodilo sadov. Zadeva bo zastarala 19. aprila, naslednja obravnava pa je razpisana šele za 9. januar, ko bo zaslišana poslanka SDS Jelka Godec. Ker zagovornik Košutar Gašparićeve, odvetnik Janez Koščak, vztraja pri neposrednem zaslišanju vseh prič iz preiskave, se bodo obravnave zavlekle. Ko bo sodba končno izrečena, jo bo v primeru, če bo obsodilna, obramba po pošti prevzela zadnji dan v 15-dnevnem roku in nato izkoristila še 30-dnevni rok za pritožbo na višje sodišče, ki si bo tudi vzelo čas. April bo hitro mimo.
Ali imajo novinarji ''jajca'' in objavijo sklepe posveta pravnikov in zdravnikov pred več kot desetletjem? Če bi, bi videli da tisti dogovori so meso postali ko gre za obravnavo zdravnikovih napak ali dvomljivih poslov.
Potem se pa čudijo, da so pacienti čedalje bolj nasilni do zdravstvenega osebja. Očitno brez penez pod mizo ne gre.
🍓 Seks klepet s pravimi dekleti 18+ 👉 𝐖𝐖𝐖.𝐘𝐄𝐒𝟒.𝐅𝐔𝐍 💦 id06838722