Policisti zanikali krivdo za smrt občana sredi Ljubljane

V nadaljevanju preberite:

• Policist naj bi Armina Đutovića po njegovem nasilnem izpadu davil tudi še potem, ko je izgubil zavest in nehal dihati.
• Obtožen je povzročitve smrti iz malomarnosti, pet policistov pa opustitve pomoči.
• Trije obtoženi so danes zanikali krivdo, ostali se bodo o tem še izjasnili.

Američan George Floyd je maja 2020 v trgovini kupil cigarete z domnevno ponarejenim bankovcem za 20 dolarjev. Na poziv prodajalca so posredovali štirje policisti in eden od njih, Derek Chauvin, je Floydu devet minut klečal na vratu, čeprav je sopel, da ne more dihati. Aretacije ni preživel. Chauvin je bil obsojen na 22 let in pol zapora, preostala trojica, ki žrtvi ni pomagala in je celo odganjala očividce, pa na nižje, nekajletne kazni. Floydovi svojci so se z mestom Minneapolis pogodili za 27 milijonov dolarjev odškodnine.

Z leve: Marko Goleš, Nika Marčič in Maja Vojsk Anže Petkovšek

Zgodilo naj bi se tudi pri nas

Morda je v ameriškem primeru vlogo odigralo tudi dejstvo, da je bil Floyd temnopolt, ampak kljub temu: se lahko kaj podobnega zgodi v Sloveniji? Adel Đutović, javnosti znan kot zmagovalec resničnostnega šova Sanjska ženska z Nino Osenar, je prepričan, da je bil tudi njegov pokojni brat Armin Đutović žrtev policijskega nasilja. Pa tako ne misli samo on, ampak prav tako specializirano državno tožilstvo, ki je proti šesterici policistov vložilo neposredno obtožnico.

Enemu policistu, Janu Dovniku, očitajo povzročitev smrti iz malomarnosti, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora, Tomažu Podobniku, Tomiju Brdniku, Marku Golešu, Maji Vojsk in Niki Marčič pa opustitev pomoči. Kot narekuje 130 člen kazenskega zakonika, se vsakdo, kdor "ne pomaga osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga drugega, kaznuje z zaporom do enega leta".

Adel Đutović Anže Petkovšek

Brez razloga udaril Nizozemca

Ljubljanska policijska uprava je bila po svojih navedbah 8. decembra 2024 okrog enajste dopoldne obveščena o nasilnem vedenju v središču mesta. Razmetaval je stole na terasi enega od gostinskih lokalov, nato pa odšel in na Čopovi brez razloga z udarcem lažje poškodoval državljana Nizozemske.

Posredovalo je več patrulj PP Ljubljana-Center. Đutović, ki je "izkazoval nepojasnjeno zdravstveno stanje", pa se jim je uprl in skušal pobegniti. Po očitkih tožilstva naj bi ga Dovnik dohitel in zoper njega uporabil strokovni prijem davljenja od zadaj, ga podrl na tla in pritiskal na vratne žile ter, česar ne bi smel, na grlo. S tem naj bi nadaljeval tudi, ko je Đutović izgubil zavest. Nazadnje naj bi ga vklenila Brdnik in Goleš, nihče pa naj ne bi preveril njegovega dihanja in ga začel oživljati. Srce naj bi mu masirali šele dobre štiri minute po zastoju srca, ko je zaradi pomanjkanja kisika utrpel nepopravljivo poškodbo možganov. V bolnišnici je umrl tri dni kasneje, 11. decembra.

Z leve: odvetnika Matjaž Šaloven in Boris Kanduti Anže Petkovšek

Nepravilnosti pri delu policistov

Na PU Ljubljana 18. decembra 2024 niso ugotovili neposredne povezave uporabe prisilnih sredstev s smrtjo 37-letnika, toda slabih 10 mesecev kasneje se je zgodil preobrat.

"Presoja zakonitosti in strokovnosti policijskega postopka je razjasnila dejstva in okoliščine, a žal razkrila tudi nepravilnosti pri delu policistov. Ugotovljeno je bilo, da so policisti zoper Armina Đutovića nesorazmerno in nestrokovno uporabili strokovni prijem davljenja, interna komisija policije pa je neobjektivno presodila zakonitost ter strokovnost njegove uporabe; policisti so opustili takojšnje nudenje prve pomoči; ugotovljena je bila nezakonita, nestrokovna in nesorazmerna uporaba telesne sile zoper vklenjenega Armina Đutovića; po oceni tukajšnjega direktorata pa so policisti naslednjega dne tudi nezakonito vstopili ter preiskali njegovo hotelsko sobo," je 8. oktobra lani v dopisu Adelu Đutoviću navedel Darijo Levačić, generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve.

Resnica ne more biti več ignorirana

"Policisti so uporabili davljenje in drugo silo nad že obvladanim človekom. Po dogodku niso takoj nudili prve pomoči, kar je pripeljalo do hipoksije možganov in posledične smrti. Preiskava notranje komisije je bila pristranska in je želela prikriti odgovornost. Dan po dogodku je bila njegova soba nezakonito preiskana, kar sproža dvome o morebitnem manipuliranju z dokazi. To so dejstva. In to so priznanja samega ministrstva za notranje zadeve. V vsem tem času smo kot družina prosili, opozarjali, pozivali. Bili smo deležni tišine. Zavrnitev. Celo posmeha. Mediji – z redkimi izjemami – so molčali. Institucije so molčale. Toda danes je napočil trenutek, ko resnica ne more biti več ignorirana. Zdaj je čas, da se tudi vi – mediji – nehate skrivati za proceduralnimi izgovori in dvomi. Zdaj je čas, da spregovorite o tem primeru, ker gre za več kot en življenjski dogodek," je dan kasneje v izjavi za medije zapisal Adel Đutović, ki je v svojem obračanju na javnost še poudaril, da je imel njegov brat, oče šestih otrok, že nekaj časa psihične težave, zaradi česar je takrat bival v hotelu. Ker jih je sam zaznal tudi na usodni dan, je o tem zjutraj obvestil policijo, da bi, če bil Armin v težavah, vedela, kako postopati z njim.

Tožilka bi predlagala pogojne kazni

Danes so se pred ljubljanskim okrožnim sodnikom Miho Šubaro o svoji krivdi izjasnili prvi trije obtoženi. "Krivde ne priznam," je dejal 22-letni Marko Goleš, enako pa se je izrazila tudi 23-letna Nika Marčič. Osemintridesetletna Maja Vojsk, ki je bila že obsojena na pogojno zaporno kazen zaradi neupravičenega ogledovanja podatkov oseb, nepovezanih z njenim policijskim delom, in naj bi dejanje zagrešila v preizkusni dobi, je bila nekoliko daljša: "Dogodek obžalujem, a krivde ne priznam."

Če bi jo, bi tožilka Sonja Breznik za vse tri predlagala pogojno zaporno kazen, tako pa jim bodo sodili. Njihovi zagovorniki so že navedli številne dokazne predloge, med drugim zaslišanje izvedenca medicinske stroke, morda tudi postavitev izvedenca toksikološke stroke in izvedenca za uporabo prisilnih sredstev ter ogled posnetkov policijske telesne kamere in drugih nadzornih kamer na kraju dogodka.

Zahtevali bodo odškodnino

"Po obtožnici so stvari jasne, verjamem pa, da bodo obdolženci iskali izhod. Vesel sem, da bomo končno slišali resnico. To si družina najbolj želi," je pred sodiščem povedal Adel Đutović. "Nihče se ni opravičil. Slika sojenja bo slika države in vlade Roberta Goloba. To se je zgodilo pod ljudmi, ki jih je on postavil."

Pooblaščenec oškodovancev, odvetnik Jaka Pengov, je napovedal vložitev premoženjskopravnega zahtevka: "Zahtevana odškodnina bo ustrezala dejanskemu stanju: družini je bil vzet oče šestih otrok, sin in brat."

Zagovornik Marčičeve, odvetnik Matjaž Šaloven, pričakuje oprostilno sodbo: "Ni dokazov, da je smrt nastopila zaradi uporabe prisilnih sredstev. Pokojni je bil pod močnim vplivom kokaina, kar bi tudi lahko povzročilo zastoj srca."

Prihodnji teden je razpisan predobravnavni narok za Tomaža Podobnika, 2. oktobra pa še za Jana Dovnika in Tomija Brdnika.