V začetku predlanskega novembra je Franc Šterban iz Brestanice pogrešil 140.000 evrov, ki jih je skril v domači kleti in za katere naj bi vedela samo njegova deset let mlajša žena Ana Hriberšek Šterban, menil je še, da je zanje povedala svojima hčerki in sinu.
Na zdravilih zoper depresijo in demenco
Na predobravnavnem naroku na okrožnem sodišču v Krškem marca lani je Šterban krivdo brez obotavljanja priznal: "Seveda priznam, kaj pa naj drugega." Prepričan je, da je Ana, s katero sta bila skupaj zadnjih deset let, odkar se je vrnil z dolgoletnega dela v Nemčiji, vse njegovo premoženje prepisala nase in tako izločila njegove brate, zato je nagovoril njene svojce: "Če bi bili vi pošteni do mene, bi bila ona še živa in tudi vse bi bilo vaše."
Psihiatrična izvedenka dr. Zdenka Čebašek Travnik je takrat ocenila, da je bil Šterban, ki bo februarja dopolnil 82 let, ob dogodku zmanjšano prišteven, vendar ne bistveno. Res jemlje zdravila zoper depresijo in demenco, a bolezni ne vplivata na njegovo duševno zdravje.
Čeprav je njegov zagovornik, odvetnik Peter Prus Pipuš, predlagal varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na forenzični psihiatriji v Mariboru in v zaključni besedi poudaril, da bi vsaka kazen, višja od pet let, zanj pomenila dosmrtni zapor, je sodnik Gojmir Pešec sledil predlogu višje državne tožilke Mateje Roguljič in ga obsodil na najnižjo možno kazen za umor, 15 let aresta.
Kot bi vanj treščila strela
Toda višje sodišče v Ljubljani je po pritožbi obrambe sodbo februarja razveljavilo. Pipuš je namreč zahteval postavitev drugega izvedenca za psihiatrijo, zaslišanje prič in izločitev dokaznega gradiva iz sodnega spisa, pri čemer je vztrajal tudi po Šterbanovem priznanju krivde, ki v takšnih okoliščinah ni bilo verodostojno.
Sojenje se je zato poleti začelo znova. Takrat je obtoženec pojasnil, da sta z Anico gledala Ljubezen na vasi, potem pa skupaj odšla v kopalnico: "Legla je malo pred menoj. Ni res, da sem jo zahrbtno umoril med spanjem, saj je bila še budna. Ne vem, kaj je bilo takrat, kot da je vame treščila strela, rekel sem, da bom končal z nama obema. Prej se nisva kregala in tudi pil nisem, alkohol uživam samo b rojstnih dneh in kakšnih praznikih. Ko me je videla s sekiro v roki, me je vprašala, če sem znorel. Pokleknil sem na svojo stran postelje, Anica se ni umaknila, mogoče ni verjela, da bom res to storil. Čez čas je padla na tla, tam sem jo udaril še enkrat ali dvakrat. Po drugem in tretjem udarcu je še zavpila auva, potem nič več. Ne drži pa, da sem jo udaril 34-krat, tudi ne 15-krat, kot se mi je očitalo v prejšnjih sklepih."
Kuhinjske sekirice niso našli
Sekiro je imel v spalnici zaradi obrambe, ker naj bi ju policisti po izginotju denarja opozorili, da se bo razvedelo za krajo, in bi ju lahko še kdo ubil. Ana je imela za primer nuje menda pripravljeno kuhinjsko sekirico, a je pri preiskavi umora niso našli.
Razlog za grozljivo dejanje naj bi bilo vendarle njegovo premoženje: "Kaj pa tistih, ki so me okradli in je zato privedlo do teh dogodkov, ne boste obsodili? Na policijo sem dal prijavo, a se ni nič zgodilo. Še naprej so me kradli."
Prepričan je tudi, da je denar pri njenih sorodnikih: "O tem ni dileme. Sem pa o tem začel razmišljati šele v priporu."
Na ponovljenem sojenju je mnenje izdelal še en izvedenec za psihiatrijo, dr. Peter Pregelj, ki je potrdil dognanja kolegice dr. Čebašek Travnikove: "Njegova sposobnost razumevanja pomena dejanj je bila zmanjšana, vendar ne bistveno."
Nanjo vpil za vsako malenkost
Danes je pred sodnikom Pešcem pričal Tilen K., ki je pokojno babico Ano obiskoval dvakrat tedensko: "Takrat sem videval tudi Franca Šterbana,s katerim sem bil v normalnih odnosih. Omenjal je, da mu je vzela denar in tudi prepirala sta se, a ne v naši navzočnosti, ali če je mislil, da ga kdo gleda. Mi je pa babica povedala, da se nanjo dere za vsako malenkost. Ogrožene se, kot je sama rekla, ni čutila."
Tožilka Roguljičeva je v zaključni besedi povedala, da je Šterbanu dejanje nedvomno dokazano: "S topim delom sekire je ženi izmaličil glavo in telo ter stopnjeva intenziteto udarcev, kar kaže na njegovo brutalnost. Vodil ga je samo en motiv, denar. Njegovi poskusi samomora (še enkrat je roko nadse dvignil v priporu, op.a.) pa so bili očitno neresni, saj noben ni ogrozil njegovega življenja. Olajševalna okoliščina je samo njegova starost, zato predlagam kazen 15 let zapora in podaljšanje pripora."
Z višino predlagane sankcije se je strinjal tudi pooblaščenec Aninih svojcev, odvetnik Adam Molan, ni pa soglašal z olajševalno okoliščino: "Glede na svoja leta bi moral obdolženi imeti trezen pogled na življenje."
Hišo podaril nečakinji
Toda odvetnik Aleksander Ciril Kožar, ki je nadomeščal Pipuša, se je za nižjo kazen od zakonskega minimuma zavzel prav zaradi Šterbanove starosti in slabega zdravstvenega stanja - v priporu si je v sporu s sojetnikom zlomil kolk. "Ni res, da ga je vodil premoženjski motiv. Kraja denarja v njegovem svetu pomeni veliko ponižanje. Motiv je bilo iskanje zadoščenja zaradi prizadetega osebnega dostojanstva. Predolga zaporna kazen ne bi imela pravega učinka nanj, ker se je do zdaj že pokesal, in verjetno bi jo prestajal do smrti. Predlagam sedem let zapora."
Sodnik Pešec je nato razglasil sodbo, ki je enaka kot na prvem sojenju: 15 let aresta, podaljšanje pripora in povrnitev stroškov sodnega postopka. Otroka umorjene Ane Hriberšek Šterban sta s premoženjskopravnim zahtevkom, vsak 25.000 evrov, napotena na pravdo. Šterban, ki sicer prejema pokojnino, je brez premoženja - hišo je medtem podaril nečakinji.
Televizija ti da včasih navdih
Kot med.sestra sem pogosto naletela na reveže ki so se z trebuhom za kruhom odpravili v Nemčijo delat. Strašno so bili skromni, da so privarčevali za starost! Ko so prišli domov, prihranke niso zaupali banki in imeli zato strašne psihične… ...prikaži več travme. Zelo naporni ljudje! Vsi jim kradejo, je na starost njihov mlinski kamen strahu.
Upam, da vdrži v zaporu in pride čimprej ven ter poravna račune še z ostalimi kradljivci.