Zakaj sta se v večstanovanjskem objektu v Slomškovi ulici, blizu avtobusne postaje v Murski Soboti, v nedeljo, 5. februarja letos, sprla 48-letni državljan Bosne in Hercegovine Damir Softić in 26-letni Prekmurec Marsel Habjanič, še vedno ni jasno. Bila sta tako rekoč soseda, a se menda nista poznala, morda sta se le bežno srečala na stopnišču.
Kar 39 vbodov
Znano je le, da naj bi se najprej sporekla, nato stepla, nazadnje pa je bil uporabljen še nož, na katerem je bila kri obeh. "Danes ob 18.30 smo bili policisti PU Murska Sobota obveščeni o dogodku na območju centra mesta, v katerem je bila med pretepom poškodovana ena oseba. Moški, ki je bil huje poškodovan, je kmalu zatem zaradi poškodb na kraju dogodka umrl. Policisti in kriminalisti so kraj takoj zavarovali in začeli izvajati prve nujne ukrepe za izsleditev storilca. Malo pred 19. uro je bil v Murski Soboti izsleden drugi udeleženec in bil zaradi poškodb odpeljan v bolnišnico," je takrat sporočila Suzana Rauš s tamkajšnje policijske uprave.
Softić, ki je v Prekmurju na začasnem delu, naj bi Habjaniča zabodel kar 39-krat. Tudi sam je bil torej ranjen, vendar so ga iz mariborskega Kliničnega centra hitro odpustili, preiskovalni sodnik v Murski Soboti, pred katerim se po poročanju Slovenskih novic ni zagovarjal, menda je le dejal, da se dogodka ne spominja, pa mu je zatem odredil pripor.
"Grozen je moral biti tvoj bes"
Kot nam je sporočila namestnica vodje soboškega tožilstva, višja državna tožilka Desanka Novak, je bila zoper Softića pred dnevi vložena obtožnica za umor na grozovit ali zahrbten način. Njegov zagovornik po uradni dolžnosti, odvetnik Dejan Rituper, bo ta očitek morda skušal ublažiti na prekoračen silobran.
Kmalu po krvavem umoru se je na družbenem omrežju s čustvenim zapisom, namenjenem domnevnemu morilcu, oglasila Marselova teta Sandra Habjanič, etnologinja, umetnostna zgodovinarka in podjetnica: "Nepojmljiv in grozen je moral biti tvoj bes. Neznosen je moral biti tvoj gnev, da si se spravil na skoraj pol mlajšega, manjšega in lažjega, nič krivega in popolnoma nič slabega slutečega človeka. Obupno temna je morala biti neustavljiva sila, s katero si raztreščil Marselova zaklenjena vrata in vdrl v njegov tih, miren svet. Je moj nečak tedaj morda spal?"
V bolečini ob tragični izgubi se je lotila tudi pisanja knjige o Marselu, njunih pogovorih, kako ga je doživljala, kako sta oba razmišljala, kako ji je zdaj, ko ga več ni.
dezurni@styria-media.si
