Janez Janša naj bi parcelo kupil za drobiž, pa mastno prodal

Nekdanji premier Janez Janša je že daljnega leta 1992 za tedanjih 350.000 tolarjev oziroma 1460 evrov v Trenti ob reki Soči kupil 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče z ruševinami kmetije iz 19. stoletja. Ker leži v Triglavskem narodnem parku, je tam mogoča le nadomestna gradnja kmetije.

Klemen Gantar in Branko Kastelic

Zemljišče kupile Eurogradnje

Leta 2005 je prvak SDS parcelo za kar 31,4 milijona tolarjev (131.000 evrov) prodal podjetju Eurogradnje, to pa dva meseca kasneje Imosu za 146.000 evrov. Ob tem je Janša istega leta od Imosa kupil trisobno stanovanje v Ljubljani za 236.100 evrov, pri čemer naj bi mu kako prav prišlo 100 tisočakov preplačila za zemljišče v Trenti. Mimogrede, ko je šel Imos v stečaj, je sodna cenilka njegovo vrednost ocenila na vsega slabih 18.000 evrov, na dražbi pa so jo kljub temu prodali za 127.500 evrov. Tožilstvo se je ukvarjalo tudi s to prodajo, češ da je bila cena napihnjena, da bi dokazovala nesporno vrednost parcele.

Po vloženi policijski ovadbi leta 2013 se je naslednje leto začela sodna preiskava , ki se je vlekla dobrih sedem let. Specializirano državno tožilstvo je nazadnje sestavilo obtožnico, v kateri očita Janši, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in bivšemu predsedniku uprave Imosa Branku Kastelicu zlorabo položaja in pomoč pri prodaji parcele.

A tudi kasneje se je zadeva le počasi odvijala. Janšev zagovornik, odvetnik Franci Matoz, je med drugim zahteval izločitev članov senata, nekaterih dokazov in prenos krajevne pristojnosti, čemur je vrhovno sodišče ugodilo – obravnava se je iz Ljubljane preselila v Celje.

Pričakali so ga z zastavo

D. M.

Narok pa zdaleč ni gladko potekal. Obrambo je najprej zmotil način sestave tričlanskega sodnega senata. Tega je na predobravnavnem naroku vodil sodnik Marko Brišnik, potem ko je sodišče ugodilo zahtevi po njegovi izločitvi, pa ga je nasledila sodnica Mojca Turinek. A tudi ona je še pred pričetkom sojenja predlagala svojo izločitev in tako je sodni spis prevzela Cvetka Posilovič.

Predsednico sodišča poklicali v dvorano

Njeno imenovanje, prav tako pa tudi dveh sodnikov porotnikov, se je obrambi zdelo sporno, sploh Matozu. Kot je opozoril, se primeri sodnikom in porotnikom dodeljujejo po abecednem vrstnem redu, in ker se v tem primeru to ni zgodilo, je v zadnjem mesecu od predsednice celjskega okrožnega sodišča Petre Giacomelli osemkrat zahteval pojasnilo. Potem ko je zavrnil predlog Posilovičeve, da si postopek imenovanja senata ogleda v kazenskem vpisniku - "Breme dokazovanja njegove zakonitosti je na sodišču in ne obrambi" - je v sodno dvorano stopila Giacomellijeva in odgovarjala na njegova vprašanja. Toda povsem zadovoljen še vedno ni bil: "Vztrajam, da predsednica sodišča to, kar je povedala, predloži pisno. Treba je preveriti tudi, kako se ugotavlja preobremenjenost sodnikov porotnikov. Prej pa ni možnosti za vodenje obravnave."

Porotnik je bil simpatizer LDS

No, obramba je nazadnje dobila pisno obrazložitev, vendar je Matoz vztrajal, da sta bila porotnika postavljena nezakonito, zato je predlagal njuno izločitev: "Obstaja tudi dvom o njuni nepristranskosti. Porotnik je bil leta 2006 kandidat za občinskega svetnika stranke LDS, ki je bila takrat in je še danes, ko je integrirana v gibanje Svoboda, ostra nasprotnica SDS. Leta 2022 pa je kandidiral za državnozborskega poslanca na listi Naše dežele, kar kaže, da je politično aktiven." Po Matozovo je "okužena" tudi porotnica, ki je službo pravnice na občinski upravi dobila pod direktovanjem kasnejše pravosodne ministrice Andreje Katič. Da ne bi odločala o zahtevi za izločitev porotnikov, je Matoz predlagal še izločitev predsednice sodišča Giacomellijeve.

O njeni usodi bo zdaj odločal predsednik vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević, zatem bo znano, kdo bo obravnaval predlog za izločitev porotnikov.

Janez Janša je po koncu naroka ocenil, da gre za še en politični proces, ki bo stal državo desetkrat več, kot je bila vredna parcela.