Doktor obsojen še na 16 let zapora

Doktor kemije, po rodu Libanonec, a francoski državljan Michel Stephan, obtožen napeljevanja k umoru, si je prejšnji teden za zaključni govor vzel nič manj kot devet ur. Povzeli bi ga lahko v dveh besedah, "nisem kriv", s čimer pa ni prepričal sodnega senata, ki ga je vodila ljubljanska okrožna sodnica Jasmina Ivančič. Danes so ga obsodili na 16 let zapora.

Michel Stephan z zagovornikom Gorazdom Fišerjem D. M.

Pištolo preizkušala na Šentviškem hribu

Devetinpetdesetletni Stephan zaradi napeljevanja k umoru bivšega kolega na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. Janeza Plavca že prestaja osemletno zaporno kazen, zdaj mu sodijo še zavoljo napeljevanja k umoru kronske priče v tem procesu, Alija Hamzaha Rašida. Kot smo slišali na eni od obravnav, naj bi si zaželel smrt še več ljudi, med drugim tudi predsednika ljubljanskega sodišča Marjana Pogačnika ter uslužbencev Leka in Krke.

Prvič je bil obsojen, ker se je hotel maščevati Plavcu, prepričan, da mu po njegovi krivdi kasneje umorjeni direktor Kemijskega inštituta dr. Janko Jamnik – obtoženi Milko Novič je bil tega dejanja oproščen – ni podaljšal pogodbe o zaposlitvi. Iraškemu prosilcu za azil Rašidu, ki ga je spoznal na fitnesu, je za Plavčevo smrt obljubil 25.000 evrov in mu izročil pištolo z dušilcem, ki sta jo preizkusila na Šentviškem hribu. Prav tam so posredovali policisti, saj jim je Rašid razkril Stephanove namene.

V stanovanje bi izpustil bojni plin

Toda že pred prvo obsodbo, še v priporu, naj bi Stephan začel načrtovati likvidacijo Rašida. Od 6. novembra do 29. decembra 2017 naj bi nagovarjal Alena Kraljevića, s katerim si je delil sobo, da pregovori še enega pripornika, Mervana Šljivarja, naj poišče morilca od zunaj. Za umor Rašida naj bi si Stephan zamislil več scenarijev: krvnik naj bi ga poškropil z živim srebrom, kar naj bi bilo zanj usodno, ga ustrelil pred sodiščem, ali pa mu skozi odprtino, izvrtano skozi kukalo na vhodnih vratih, v stanovanje spustil bojni plin sarin.

Kraljević si je njegove napotke zapisoval in jih posredoval policiji. "Videl je, da se na sprehodih srečujem s Šljivarjem, in ko sem mu povedal, da je osumljen umora, je morda dobil idejo, kako se rešiti Rašida. Njegov načrt likvidacije naj bi jaz prenesel Šljivarju, ki naj bi kontaktiral 'zunanje izvajalce'," je pričal julija in izpovedal, da je bil Stephan naravnost obseden z Rašidom: "Postal je stalna tema najinih pogovorov in imel je vse bolj ekstremne zamisli. Z Mervarjem sva ga skušala prepričati, naj odstopi od vseh teh neumnosti, brez uspeha. Zato sem kontaktiral policiste, s katerimi sem sodeloval na drugi zadevi, in na njihovo pobudo začel zbirati podatke o Stephanu. Tudi zato, ker je bil vse več na mojem računalniku in sem prek aplikacije, ki sem jo namestil, da bi sledil njegovi komunikacije, opazil, da je navezal stike z neko tretjo osebo."

V vsaki vojni je kolateralna škoda

Stephan naj bi po Kraljevićevi izpovedi o Rašidu vedel praktično vse, tudi, da ima eden od njegovih dveh otrok deformirano nogo, zaradi česar ga redno vozijo na pediatrijo: "Po enem od načrtov naj bi se ga lotili prav pred otroško bolnišnico. Dejal sem mu, da menda ne vpričo otroka in žene, pa je odvrnil: 'V vsaki vojni je kolateralna škoda.' Če tam ne bi uspelo, naj bi šli nad Rašida, ko bi prišel na zaslišanje na sodišče, še ena ideja je bila, da bi mu v stanovanje spustili živčni strup sarin ali nekaj podobnega, za takšne snovi sem slišal prvič. Načrtoval je tudi, da bi ga pokopali v gozdu pri Šentvidu, ki ga je poznal, ker je tam živel, in truplo posuli z umetnim gnojilom."

Druga obremenila priča je bil Šljivar: "Kraljevića in Stephana sem spoznal v priporu. Stephan me je vprašal, kako bi prišel do zunanjih ljudi, da bi se znebil priče in še ene osebe. Rekel sem mu, da takih ljudi ne poznam in me to ne zanima, zato tudi nisem spraševal, kako naj bi potekala likvidacija. Bilo pa je govora o plačilu med 20.000 in 30.000 evri, mislim, da 25.000, polovica vnaprej in polovica po končanem poslu. Videl sem tudi zapiske, ki jih je o načrtovanju likvidacije delal Kraljević, a sem jih le na grobo preletel, njemu verjamem."

Maščevati naj bi se skušal tudi odvetniku

Stephanov zagovornik, odvetnik Gorazd Fišer, je Kraljevićeve motive za njegovo "zgodbo" o napeljevanju k umoru našel predvsem v maščevanju njegovemu klientu, ker od njega ni prejel denarja, ki si ga je obetal: "Dodaten motiv pa bi bil lahko maščevanje meni, ker sem zastopal njegovo nekdanjo partnerico, ki ji je dal zažgati gospodarsko družbo (Izpušni sistemi Lauš v Ljubljani, op. a.), zaradi česar je bil pravnomočno obsojen. In še en morebitni motiv: Kraljević je skušal obremeniti mojega klienta tudi za vpletenost v umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, a mu ni uspelo, je pa to pomagalo Milku Noviču. Prav zaradi tega je Kraljević ovadbo mojega klienta prepustil Šljivarju, ki ga je branil odvetnik Jože Hribernik, tudi Novičev zagovornik."

Predlagal je oprostilno sodbo, tožilka Ana Kirm pa 17 let zapora  in izgon tujca iz države za pet let: "Olajševalnih okoliščin ne najdem, razen, da je ostalo pri poskusu umora, oteževalne pa so, da gre za najtežje kaznivo dejanje, vzeti nekomu življenje, veliko mero vztrajnosti, ki jo je izkazoval pri tem, in da je bil zaradi tovrstnega kaznivega dejanja že obsojen."

Danes je sodni senat torej Stephana spoznal za krivega in obsodil na 16 let zapora ter pet let izgona iz države. Ker že prestaja kazen za istovrstno dejanje, pa se enotna kazen glasi 23 let in osem mesecev zapora.