Šestinštiridesetletni Žarko Gorenjc ima za seboj uspešno poklicno kariero. Najprej policist, je kasneje končal dve fakulteti in bil nazadnje inšpektor na Banki Slovenije, zadolžen za področje preprečevanja pranja denarja. Poročil se je z znanko iz mladosti Jasno, toda idilična zveza se je po rojstvu njune hčere leta 2018 začela krhati. Končalo se je tako, da jo je v noči na 5. marec 2021 v družinski hiši v Dolah pri Polici umoril.
Žarko Gorenjc
Med vikendi na kokainu
Žarko Gorenjc
Kot je izhajalo iz izpovedi prič na sojenju, Gorenjc s prihodom otroka ni bil več edini "oboževani objekt", saj je Jasna, zaposlena na naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, pozornost, ki jo je prej posvečala samo njemu, razširila na celo družino. To je postalo še bolj očitno med epidemijo covida-19, ko so bili zaprti med štirimi stenami.
Po pripovedovanju znancev naj bi bil Gorenjc precej vzkipljiv, njegovo vedenje pa je verjetno še potencirala zloraba drog. Marihuano naj bi začel kaditi pri petnajstih, ko je pri tridesetih začel zaradi nje doživljati psihoze, pa jo je opustil. Toda eksperimentiral je tudi z LSD in amfetamini, kasneje pa je ob koncih tedna užival kokain in menda ves čas alkohol.
Po davljenju k zdravniku
Jasna je večkrat potožila, da je Žarko nagle jeze, nad njo je, kot se je izvedelo na sojenju, izvajal psihično in fizično, tudi spolno nasilje. Omejeval naj bi ji stike z njeno družino in prijateljicami, bil ljubosumen in jo ves čas nadzoroval. Če je kam odšla, jo je menda klical na vsakih pet ali deset minu. S svojci in prijateljicami se je pogovarjala skrivaj, v zaklenjeni kopalnici. Trikrat naj bi jo tudi davil iz različnih razlogov, denimo, da ga je varala s sosedom, zaradi česar je enkrat šla k zdravniku.
Sčasoma sta začela spati vsak v svoji sobi, Gorenjc pa naj bi ji sredi noči trkal na vrata ali butal po steni, "kaj je prasica, kurba, a spiš?!". V svoji sobi je preživljal tudi vikende, popival in vzel od tri do pet gramov kokaina. Do srede ali četrtka je običajno prihajal k sebi in nato spet nadaljeval.
Čeprav ga je Jasna ves čas ščitila, po mnenju sodišča kar idealizirala, je nazadnje sklenila, da tako ne gre več naprej. Obrnila se je na center za socialno delo (CSD), kjer pa so ji povedali, da ne more kar tako oditi s hčerko. Da je žrtev nasilja, jim ni razkrila.
Odvetnico obiskala zamaskirana
Poiskala je tudi pravno pomoč. Za komuniciranje z odvetnico si je kupila nov mobitel, da ji Gorenjc ne bi mogel priti na sled. Dvakrat je bila tudi v njeni pisarni, obakrat zamaskirana, da je na cesti ne bi kdo prepoznal. V Mirni naj bi si že našla stanovanje in se odločila, da bo zahtevala polno skrbništvo za otroka, ob čemer bi pristala na njegove stike z Žarkom."Hčerka mora imeti očeta," je dejala prijateljici. Do zadnjega je upala na miren razhod, kljub moževim grožnjam, "da živa ne bo prišla iz hiše".
Gorenjca, ki ima iz ene od prejšnjih zvez sina, je po njegovih besedah začela Jasna po rojstvu hčerke poniževati in nadzorovati. Na službeni in osebni telefon naj bi mu namestila sledilno aplikacijo, da bi vsak trenutek vedela, kje je. Spregledal naj bi jo, pa mu je menda zagrozila, da bo njegovo drogiranje razkrila njegovim staršem in delodajalcu.
Priznal ji je prešuštvo
Poskusila naj bi ga, tako Gorenjc, tudi zastrupiti, pet dni da ni mogel vstati iz postelje. Njena zamera naj bi se vlekla iz leta 2015, ko jo je prevaral, kar ji je tudi priznal, a sta se dve leti kasneje vseeno poročila, zato je mislil, da mu je odpustila.
Prepirala naj bi se tudi glede hčerine vzgoje, ona da je bila zelo stroga, on popustljiv. Zaradi njunih nerazčiščenih odnosov naj bi nazadnje sam razmišljal o ločitvi. O tej sta se začela pogovarjati teden dni pred njeno smrtjo. Predlagal naj bi ji, da se odseli, pa mu je menda rekla, da za to ni potrebe. Z deljenim skrbništvom se ni strinjala.
Po Gorenjčevi izpovedi je 4. marca vzel dve črtici kokaina in uspavalno tableto ter popil šilce žganega. Ponoči naj bi v njegovo sobo prišla Jasna, ga žalila in mu zapretila, da bo vzela otroka in bo izgubil službo. Potem se ne spominja ničesar več, le da je imela okrog vratu ovit pas kopalnega plašča in zvezane roke. Napotil se je v gozd, kjer je skušal končati svoje življenje, a mu ni uspelo. Šele naslednje popoldne je staršem razkril, kaj je storil in se okrog pol šestih popoldne skupaj z očetom odpeljal na policijsko postajo v Trebnje.
Umor z direktnim naklepom
Sodišče njegovi razlagi ni sledilo, ker da si je Jasna želela miren razhod in ga zagotovo ne bi prišla izzivati v sobo. Umor naj bi bil storjen z direktnim naklepom in ne v afektu.
Mnenja je izdelalo več izvedencev, v sodbi pa se je sodnik Bernard Tajnšek najbolj oprl na dognjanja psihiatra dr. Petra Preglja, ki je pri Gorenjcu ugotovil neopredeljeno osebnostno motnjo in odvisnost od psihoaktivnih snovi. Njegova sposobnost razumevanja in obvladovanja ravnanja je bila zmanjšana, vendar ne bistveno.
Tožilstvo je za Gorenjca predlagalo 28 let zapora, dobil jih je 23. Na sodbo sta se pritožila tako oba njegova zagovornika, odvetnika Gorazd Fišer in Marko Makuc, kot tožilstvo.
Nov dokaz obrambe
"Kršena je bila pravica do obrambe, ker sodišče ni dovolilo, da izvedenca Preglja zaslišuje naš strokovni pomočnik Mladen Vrabič, prav tako ni bil sprejet predlog za zdravstveni pregled, ki bi pokazal, če osebnostna motnja morda ni organskega izvora," je na današnji pritožbeni seji na višjem sodišču v Ljubljani povedal Fišer, ki je po končanem prvostopenjskem sojenju angažiral multidisciplinarno strokovnjakinjo iz Zagreba dr. Sanjo Elizabeth Radeljak. Ta je z Gorenjcem opravila pogovor v priporu, prav tako so ga pregledali z magnetno resonanco. "Po njenem mnenju je bila zmožnost obtoženčevega ravnanja izključena – bil je neprišteven," je poudaril Fišer.
Odvetnik Makuc je bil danes službeno zadržan, zato je sodnica poročevalka prebrala njegovo pritožbo, v kateri se je zavzel za vnovično sojenje Gorenjcu pred novim senatom oziroma prekvalifikacijo kaznivega dejanja umora v uboj in sedem let zaporne kazni, če pa bi sodišče vztrajalo pri umoru, najnižjo zagroženo kazen, 15 let aresta.
Zaslišali bodo tri izvedence
Tožilstvo vztraja pri prvotno predlagani kazni 28 let zapora. Višji državni tožilec Iztok Stražar je mnenja, da je sodišče namenilo preveliko težo olajševalnima okoliščinama, Gorenjčevi nekaznovanosti in njegovi odvisnosti od psihoaktivnih snovi: "Zlorabil jih je po svoji volji."
Senat višjega sodišča pod vodstvom Lee Habjanič je sejo zaključil s sklepom o decembrskem zaslišanju treh izvedencev, dr. Majde Zorec Karlovšek, dr. Radeljakove in dr. Preglja.
Kar se mene tiče ima za takšne Amerika najboljši siatem. Obsoditi ga je treba na kakšnih 300 let zapora, potem mu lahko še vedno skrajšajo za 200 let, pa bo še kar do smrti v arestu.
Ja tudi taki so.. (policaji ali ovaduhi)
Adijo pamet in ugled...takšnega narkomana imamo zaposlenega kot inšpektorja Banke Slovenija ? Pa kaj je s temi nadzorniki v banki narobe, da ne prepoznajo narkomana v službi ?