Številne retrospektivne raziskave so pokazale trdno povezavo med čezmerno zaspanostjo in povečanim številom prometnih nezgod še posebej med mladimi vozniki.
Zaspanost je v glavnem odvisna od gibanja zaspanosti in budnosti; največja je med drugo in tretjo uro ponoči, med šesto in sedmo uro zjutraj ter med 16. in 17. uro popoldne. Vozniki so predvsem ranljivi v času, ko običajno spijo, še posebej med drugo in tretjo uro ponoči. Kot ocenjujejo strokovnjaki, je največ žrtev med mladimi moškimi na širokih, ravnih cestah, kjer je vožnja bolj monotona.
Trki zaradi utrujenosti in zaspanosti
Na to temo so bile opravljene številne raziskave po svetu, med drugim leta 2004 tudi Sloveniji.
Takrat se je izkazalo, da se na avtocestah največ nesreč zgodi med polnočjo in četrto uro zjutraj, najpogosteje v petek. Rezultati podpirajo domnevo, da do številnih nezgod pride ravno zaradi utrujenosti ali morda zaspanosti za volanom.
Napadi spanca
Pred petkovim svetovnim dnevom spanca Slovenska tiskovna agencija med drugim piše, da je motnja spanja, ki je bolniki pogosto ne prepoznajo kot bolezen, narkolepsija. Gre za motnjo nevrološkega izvora, pri kateri lahko bolniki zaspijo celo med hojo. Ta motnja naj bi po ocenah stroke prizadela približno eno na dva tisoč oseb, v Evropi ima to motnjo okrog 200 tisoč ljudi.
Najbolj izraziti znaki te motnje so čezmerna dnevna zaspanost, ki je sprva prisotna le v monotonih situacijah – na primer otroci zaspijo med poukom v šoli, ob gledanju televizije, odrasli med branjem časopisa in kot sopotniki v avtomobilu. Kasneje huda zaspanost postane izrazita tudi ob drugih dejavnostih, tudi med vožnjo avtomobila.
Pazite na preventivo!
Motnje spanja vplivajo na dnevno počutje. Lahko povzročajo jutranje glavobole, pretirano dnevno zaspanost ter so vzrok nesrečam na delovnem mestu in v prometu. Lahko pa vodijo v resne posledice, kot so srčno-žilne bolezni, miokardni infarkt, možganska kap in nenadna smrt med spanjem.
Zato je njihovo pravočasno odkrivanje in zdravljenje nujno potrebno, za kar pa bo potrebno še dobro ozaveščanje, opozarja vodja laboratorija za motnje spanja pri Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Leja Dolenc Grošelj.
