Znanstveniki s švicarskega inštituta za raziskave vode Eawag, specializirani za raziskave polžev, trdijo, da so se močno približali odgovoru na eno od najbolj perečih vprašanj biologije: zakaj se velika večina predstavnikov kraljestva rastlin in živali razmnožuje spolno?
Konec koncev obstaja cela vrsta rastlin, mikrobov in plazilcev, ki za nadaljevanje vrste skrbijo brez spolnega stika. Tak način razmnoževanja je na prvi pogled tudi bolj praktičen, saj za razplod ni potrebno, da se najdeta dva individuuma. Vseeno je spolno razmnoževanja prevladujoča strategija, čeprav nespolno razmnoževanje omogoča v številčnem smislu dvakrat intenzivnejše širjenje predstavnikov vrste, ne da bi se pojavili kakršnikoli zapleti.
Odgovor na to uganko je v petek ponudil evolucijski biolog Jukka Jokela s prej omenjenega inštituta. Jokela je s sodelavci zadnjih 20 let proučeval v vodi živeče polže, med njimi predstavnike izvorno na Novi Zelandiji živeče vrste Potamopyrgus antipodarum, ki so bili okoli leta 1850 prenešeni v Evropo in so se tu stalno naselili. Zanimivo je, da se le okoli pet milimetrov veliki polži na Novi Zelandiji razmnožujejo tako spolno kot nespolno, v Evropi pa izključno nespolno. To pomeni, da je sleherni evropski predstavnik navedene vrste polža v genetskem smislu klon svojega starša.
Jokela in sodelavca so z veliko doslednostjo opazovali, kako odporni so mali polži na napade zajedavcev. Ugotovili so, da je številčnost populacij, ki se razmnožujejo spolno, stalna in brez velikih nihanj. Nasprotno so pri nespolnih populacijah pogosto opazili, da so v roku le nekaj let izginile cele klonske linije.
"Spolno razmnoževanje je evolucijska prednost predvsem tam, kjer je veliko zajedavcev. To bi lahko pojasnilo, zakaj je v Evropi populacija omenjenega polža tako nestalna," je razložil znanstvenik.