Celjska košarkarica na čelu srbskih gangsterjev pobegnila iz zapora

S 54-letno Beograjčanko Olivero Ćirković smo se srečali na knjižnem sejmu na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, kjer predstavlja svojo trilogijo Jaz, Pink Panter. "Na stojnico je prišel starejši gospod, pisec, ki je v preteklosti sodeloval z znanimi slovenskimi manekenkami, tudi Bernardo Marovt, in me vprašal, če sem fotomodel. Nasmejala sem se, da ne, da sem bila gangsterka," se je namuznila.

Na knjižnem sejmu v Ljubljani D. M.

Začelo se je, ko je spoznala bodočega moža

Seveda kriminala ni mogoče poveličevati in tudi sama ga ne, kot je dejala, "se ne izplača in vedno slabo konča, v zaporu ali pod zemljo", a dejstvo je, da je bila profesionalka. Najprej na drugem področju, v košarki, nenazadnje je visoka 193 centimetrov. Igrala je za Voždovac, Jedinstvo Tuzlo, atenski Pagrati, Celje in Crveno zvezdo, kjer je bila nazadnje tudi športna direktorica.

Vse se je spremenilo, ko je leta 1995 v Atenah, kjer je takrat igrala, spoznala bodočega moža: "Bil je dolgolas, šarmanten, igral je kitaro, no ja, pa bil ženskar in kriminalec. A slednje me ni motilo, v Srbiji so bili v tistem času kriminalci spoštovani, prave face, vse kar si se dogovoril z njimi, je držalo."

Olivera Ćirković in Dragan Bjelogrlić

V "poštenem življenju" je imela drugačne izkušnje. "Pri gradnji štiristanovanjske hiše z legitimno zasluženim denarjem sem se soočala s korumpirano birokracijo. Investirala sem v medicinski center neke zdravnice, a se mi vložek ni nikoli povrnil. Veliko je bilo pokvarjenosti, tudi med politiki. Kradlo se je športnikom."

Ropali največ po Grčiji

Olivera je ugotovila, da njen mož, od katerega se je kmalu ločila, ima pa z njim sina, preprodaja ukradeno robo. "Odkupovati sem jo začela tudi sama, hodila v Švico, Italijo, Nemčijo, in v Beogradu odprla takoimenovani showroom. Tja je hodila elita, športniki, estradniki, politiki. V enem dnevu sem samo s krznom zaslužila celo 30.000 nemških mark."

Z lahkega kriminala je prešla na težjega. Zbrala je ekipo in začeli so ropati, največ v Grčiji, nakradeno zlatnino, dragocene ure, krznene plašče v vrednosti na milijone evrov, pa prodajali večinoma v Beogradu.

V tistem času so dragocenosti po celi Evropi kradle hudodelske združbe, ki so jim policisti nadeli skupno ime Pink Panter. "V resnici si je Pink Panterje izmislila policija, da bi ustvarila vtis o veliki kriminalni organizaciji in bi roparje lahko obsodili na strožje kazni, pet ali deset let zapora namesto dveh. Toda obstajalo je več takšnih samostojnih ekip, kot je bila moja, in smo se med sabo poznali ali vsaj slišali en za drugega. Imeli pa smo podoben način ropanja, ki ni sofisticiran. Na začetku smo se z avtomobilom zaleteli v izložbo lokala, potem pa so zlatarji začeli umikati dragocenosti, in smo se lotili drugačne metode. Fantje, oblečeni v črno in s fantomkami na glavah, so s sekirami razbijali vitrine. Videti so bili nevarni, čeprav so morda grozili z nepravimi pištolami, zaradi stekla, ki je letelo povsod, pa so se uslužbenci ustrašili in stisnili v kot. Nikdar nismo prelivali krvi, nihče ni bil ranjen."

Ženska zmaj

Tam, kjer je njena združba delovala največ, so Ćirkovićevo leta 2006 tudi prvič ujeli – v Grčiji, po ropu draguljarne. Za rešetkami je bila dve leti in pol, nato pa se vrnila na stara pota. Spet so jo aretirali 2012., vnovič v Grčiji, a je iz močno zastraženega zapora Korydallos po štirih mesecih pobegnila. Grški mediji so ji dali vzdevek Arhondisa, Ženska zmaj.

Atenska policija jo je ponovno prijela štiri mesece kasneje po naključju, ko je iskala srbske roparje zlatarne. Junija 2013 so jo obsodili na 12 let zapora. Grško sodišče je ugotovilo, da je njena skupina sodelovala v 1.666 ropih, pri čemer se je 116-krat z avtom zaletela v izložbo.

Izpustili so jo avgusta 2017 in naslednje leto je končala kriminalno kariero, med katero, je priznala, njenemu sinu Nikoli ni bilo lahko. "Ni mi jasno, kako iz trnja zraste tak diamant. Dobil je štipendijo v ZDA in tudi igral košarko, eno leto v Turčiji. Nikoli ni zašel v kriminal. Zdaj, ko je starejši, prav pazi name, včasih se jaz počutim, kot da sem njegova hčerka."

Vrnitev na kraj zločina

V grškem zaporu je Ćirkovićeva odkrila novo strast, slikanje, napisala pa tudi prvi del avtobiografske trilogije Jaz, Pink Panter: Izpoved. Sledila sta Jaz, Pink Panter: Arhondisa in Jaz, Pink Panter: Vrnitev. Vse tri je v srbskem jeziku mogoče kupiti na knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču, prav tako pa tudi prvi del v slovenskem prevodu. V slovenščino namerava prevesti še obe nadaljevanji: "Razmišljam, da bi trilogijo v slovenščini izdala kar v eni, skupni knjigi.“

Ker ima z založbami slabe izkušnje, bo v samozaložbi skušala v začetku prihodnjega leta zavzeti tudi knjižni trg v Grčiji, upa, da s takšnim uspehom, kot ga je v Srbiji in na Hrvaškem.

Potem, ko je nemški ProSieben o njej že posnel dokumentarec, je družbi United Media prodala pravice za snemanje serije. Režiral jo bo in verjetno prevzel še kakšno drugo vlogo sloviti Dragan Bjelogrlić, scenarij pa prav zdaj piše Vuk Ršumović, čigar mednarodno nagrajeni film Nikogaršnji otrok so pred leti predvajali tudi v bivšem ljubljanskem Koloseju.

"Serija bo imela predvidoma najmanj tri sezone, snemali pa jo bodo na grških otokih in v Atenah," je še povedala Olivera Ćirković, ki komaj čaka na vrnitev v Grčijo. Tja je imela nekaj časa prepovedan vstop, a so ta ukrep razveljavili.