"Na kranjskem komunalnem sprejemnem centru za odpadke niso hoteli sprejeti nekaj azbestnih salonitk, ki so se mi tako kot še številnim drugim valjale okoli hiše. Napotili so me na edino odlagališče za azbestne odpadke v kranjski občini. V sprejemnem centru družbe Ekol pa me je čakal šok - ker se tako kot številni drugi nisem odločil, da bi jih odvrgel kar v naravo, sem bil za odlaganje štirih salonitnih azbestnih plošč kaznovan s 25 evri. To je baje najmanj, kar zaračunajo vsakemu ekološkemu butlju, šele pri večjih količinah je cena odvisna od kilogramov. Sedaj mi je popolnoma jasno, zakaj je gozd v okolici Ekola in nasploh Kranja poln podobnih nevarnih odpadkov in zakaj se marsikdo raje odloči še naprej imeti doma skladovnico rakotvornega azbesta. V kakšni državi živimo, da se dovoljuje takšno obiranje?"
Izkušnja iz Kranja kaže na velikanske razlike med tistim, za kar si prizadevajo različne smernice, zakoni in uredbe (samo slednjih je osem) s področja odgovornega odstranjevanja nekdaj vseprisotnega, a za zdravje izredno nevarnega azbesta, ter tistim, kako se posredniška podjetja s tihim blagoslovom države tega lotevajo v praksi.
"Takšno zaračunavanje je popoln absurd!," se strinja Uroš Macerl iz društva Ekokrog, znanega po svoji dolgoletni vojni proti trboveljski cementarni Lafarge. "Vsi vemo, da imamo na strehah po Sloveniji še ogromno azbesta, ki bi ga bilo potrebno čim prej zamenjati, saj predstavlja velik problem. Vremenske neprilike luščijo azbestno kritino, ta pa nato prehaja v okolje in vpliva na zdravje. Ampak spomnim se sestanka na sedežu Agencije za okolje v Ljubljani že pred časom, na katerem so mi prisotni na podlagi lažnive anonimne prijave očitali, kako da sem tudi sam menjal azbestno streho in odpadke odlagal kar v naravo. Potem pa pogledam skozi okno in vidim, da je celotno velikansko parkirišče Arsa še vedno prekrito z azbestno kritino. Kako odgovorne potem jemati resno, da razmišljajo ekološko?"
Na ministrstvu za okolje pojasnjujejo, da se cene za ravnanje z azbestnimi odpadki oblikujejo prosto na trgu, "ker ravnanje z azbestnimi odpadki ni obvezna gospodarska javna služba." Ceniki za posamezne storitve pa "so navadno objavljene na spletnih straneh" pooblaščenih odlagališč. V primeru Ekola ni tako, na spletni strani piše le, da se je potrebno zaradi "specifičnosti različnih vrst odpadkov" obrniti na strokovno osebje.
Bralec trdi, da mu je referentka ob telefonskem klicu navedla ceno po stehtanih kilogramih, ki znaša med 0,26 in 0,28 evrov za kilogram in ni z besedico omenila pavšala, čeprav ji je povedal, da ima le manjšo količino.
Drugod: Pavšal? Kaj je to?!
Preverili smo še več drugih pooblaščenih odlagališč po državi. Nikjer ne poznajo pavšala, povsod ceno zaračunajo na podlagi tehtanja. "Daleč od tega, da bi komplicirali s pavšalom," so denimo povedali na Centru za ravnanje z odpadki (Cero) Stara gora pri Novi Gorici. V ljubljanskem odlagališču Snage pa so nam zagotovili, da je moč pri njih do pol metra azbestnih plošč v višino oddati povsem brezplačno. Cene za oddani kilogram azbesta se sicer gibljejo nekje med 0,15 evra do 0,30 evra. Seveda morajo tudi oni voditi skrbno evidenco vsakega sprejetega kosa azbesta.
A tu je še tretji vidik. Prosti trg, ki ga omenja ministrstvo, se sliši lepo, a realnost je drugačna - veliko občin, ki s podjetji za prevzem azbestnih odpadkov sklenejo posebno pogodbo, namreč praviloma ne dovoljujejo, da bi na njihovo odlagališče azbest pripeljala oseba, ki nima bivališča ali vsaj kakšnega objekta znotraj meja občine.
Tržno priložnost, ki se jim je ponudila, so pri Ekolu/Ekorelu znali dobro izkoristiti. Po lastnih navedbah je fiksna cena za manjše količine odpadkov, ki ne dosegajo skupne vrednosti nad 25 evrov, enaka za vse fizične osebe in vključuje priprave odpadka za skladiščenje, skladiščenje, pripravo pripadajoče dokumentacije (evidenčni list, tehtalni list in račun) ter stroške odstranjevanja odpadka in stroške prevoza. Kot dodajajo v podjetju, je pred prevzemom odpadkov je "vsaka stranka seznanjena z višino zneska za prevzem odpadkov in se sama odloči o nadaljnjem postopku."
Kranjska občina na videz v obupu dviga roke, saj da z Ekolom/Ekorelom nima sklenjene nikakršne pogodbe in da naj se občani sami pozanimajo, kako se najceneje znebiti azbesta.
Skoraj dvokratnik letnega zneska od vsakega "butlja"
In še en podatek, ki Kranju pri boju proti azbestu ne more biti v ponos: pri Ekolu na leto (ne glede na kraj uporabnika) prevzamejo 470 ton azbestnih odpadkov, ki nato romajo na predelavo. Od tega jih zgolj tri odstotke pripeljejo fizične osebe. Delež fizičnih strank z "majhnimi količinami", zaradi katerih morajo avtomatsko plačati 25 evrov, pa znaša "0,01 odstotka."
Če ta njihova matematika drži, potem Ekol za 47 kilogramov prevzetega azbesta na leto namesto prihodka 14 evrov, dobi veliko veliko več.
Lastniško podjetje Ekol obvladuje Jurij Krč, med drugim lastnik podjetja Gratel, ki zadnje čase bije sodne bitke za podjetje T-2.
dezurni@zurnal24.si
Hvala, dobro da vem za vnaprej. Nisem tak, da bi vrgel v naravo, bi jim pa pustil ponoči pred vhodom.
tudi sam sem zadnjič peljal 5 počenih salonitk na komunalo pa mi jih je hotel zaračunat.Rekel sem mu ,da ne mislim plačati ter da jih raje peljem v gozd.Na koncu je komunalc popustil in sprejel plošče.Imam jih še eno paleto… ...prikaži večo in čakajo da bo prevzem brezplačen.V nasprotnem primeru bodo končale pod betonsko ploščo štale,ki jo nameravam zgraditi prihodnje leto.nedavno tega sem salonitke opazil v kontejnerju pred pokopališčem.Tudi to je ena izmed variant
Tale z 25 € je pa ne čudna ampak je čuden lastnik , ker jim plošče ni zmetal ponoči na vhod v smetišče ! Kdo bi rekel , da obstaja Gorenc , ki plača 25 € za takole stvar !