Banke ne pristajajo na nižje cene nepremičnin, ker želijo čim višje poplačilo kredita, zato čakajo in računajo na to, da bo poplačilo kredita čez čas višje, vmes pa bodo dobile še obresti. Tako so nam iz ene od bank neuradno pojasnili, zakaj vztrajajo pri visokih cenah nepremičnin, čeprav se te ne prodajajo.
Jožka Hegler, direktorica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL), meni, da so prav banke krive, da kvadratni meter stanovanja v Ljubljani še ne stane dva tisoč evrov, kot je za lani napovedal župan Zoran Janković. “Banke za izbris hipotek zahtevajo visoko ceno,” pojasnjuje Heglerjeva.
Niso krive, le izkoriščajo
V bankah zanikajo, da so glavni krivec. “Cene določata ponudba in povpraševanje, ne banke,” pravijo v UniCredit Bank, iz NLB, ki je sodelovala pri največ gradbenih projektih, pa na naša vprašanja niso odgovorili.
“Banke raje čakajo na dokapitalizacijo od države ali tujih matic, kot da bi priznale izgube. Zato jim ustrezajo dolgi stečajni postopki v gradbenih podjetjih. Banke niso tržni subjekti, saj vedo, da jih država ne bo pustila propasti,” dodaja Ivo Lavrač z ljubljanske ekonomske fakultete, ki meni, da banke in investitorji niso krivi za tako situacijo:
“Oni se le tržno vedejo v danih pogojih. Kriva je vedno država, ki določa pogoje.” Na vprašanje, kaj bi se moralo zgoditi, da bi nepremičninski balon pri nas počil, odgovarja: “Centralna banka bi recimo lahko zahtevala, da banke zmanjšajo svojo izpostavljenost do gradbeništva.” V Banki Slovenije pravijo, da izpostavljenost redno pregledujejo, nimajo pa pristojnosti posegati v poslovno politiko bank.
