V Slovenijo moramo za prehrano uvoziti največ zelenjave, svinjine in žit, ugotavlja državna statistika. Pridelamo le še med 68 in 75 odstotki vse hrane, ki jo pojemo, še leta 1991 pa smo je pridelali več kot 93 odstotkov.
Najmanj je zelenjave
Po predlanskem upadu količine pridelane zelenjave na le še 31 odstotkov porabljene se je lani proizvodnja nekoliko povečala – pridelane je je bilo za slabo tretjino več. Leta 2010 je bila sicer samooskrba z zelenjavo najnižja v zadnjih letih. Slovenija je tako že dlje predvsem uvoznica sveže in predelane zelenjave, saj domača po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje že dlje ne sledi povpraševanju. Tri četrtine uvožene zelenjave je sveže, pri tem pa se uvaža predvsem tista, ki sezonsko ali celo leto uspeva tudi doma.
"V zadnjih 20 letih je samooskrba upadala, lani pa je bilo prvo leto, ko nam je uspelo ta trend zaustaviti," je povedal nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan. Poudaril je, da se da hrano pridelovati le, če jo imaš kje – v zadnjih 20 letih smo izgubili skoraj sto tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in jih je zdaj le še 475 tisoč hektarjev. Ne samo da bi morali zaustaviti izgubljanje kmetijskih zemljišč, po njegovem mnenju bo verjetno treba krčiti gozd.
Novi minister za kmetijstvo Franc Bogovič pa meni, da je najpomembnejše povezovanje v agrarnem sektorju: "Nujno je, da se v posameznih sektorjih čim bolj notranje organizirajo in tako vstopajo v pogovore z živilskopredelovalno industrijo ter predvsem s trgovino."
Pri žitih gre na bolje
Židan je pojasnil, da je težavna oskrba s krušnimi žiti: "Ko se pojavi kriza, ljudje najprej iščemo kruh, krušno moko in izdelke iz nje."
Žit v Sloveniji po podatkih kmetijskega ministrstva pridelamo le okoli 56 odstotkov, vendar naj bi se samooskrba z žiti že letos povečala tudi zaradi žitne verige. Potem ko je bilo predlani za lansko žetev s krušno pšenico posejanih okoli 27 tisoč hektarjev polj, jih je bilo lani za letošnjo žetev posejanih že 36 hektarjev, torej za četrtino več. "To nam omogoča, da bomo od polovične samooskrbe pri krušnih žitih prišli na 85- ali 90-odstotno," je poudaril Židan. Bogovič je dodal, da pri žitu pričakujejo solidno letino, pri prašičereji in zelenjadarstvu pa je še prezgodaj napovedovati, ali bo samooskrba večja.
Rešitev vidijo v verigah
Po uspehu z žitno verigo se že vzpostavlja zelenjavna veriga – cilj je, da bi v nekaj letih prišli na 70-odstotno samooskrbo. Pri tem bo pomembna sprememba evropske kmetijske politike s 1. 1. 2014. "Takrat lahko uvedemo proizvodno vezano podporo pri vrtninah, kar zdaj ni mogoče. To pomeni, da bo kmet dobil denar ciljno na hektar vrtnine," je razložil Židan. Urejanje odnosov bo po Bogovičevih besedah sicer težje kot pri žitu, saj sta potrebna usklajevanje med razdrobljenimi proizvajalci glede zagotavljanja pridelka in vnaprejšnji dogovor s trgovinami.
Meni je pri tem zelo pomembno to da lahko čimveč domačih izdelkov kupujem v trgovini in to sedaj dejansko lahko, saj v Tuševih trgovinah dobiš slovensko zelenjavo domačega porekla. Kupujem paradižnike, pa solato, potem je tukaj sadje kot so jagode,… ...prikaži več jabolka in češnje. Več kot je tega v trgovinah boljše je!
jah, normalno je tako.EU nam določa kvote koliko lahko proizvedemo česa, ostalo kar zmanjka pa uvažamo.Primer je grozdje ,kmet dobi denar da potrga zeleno grozdje,ali pa mu ga odkupijo za tko smešno ceno da je več zaslužka ko potrga zelenega...<br… ...prikaži večbr />Če bi podprli domačega kmeta bi jedli cenejše in kvalitetnejše, samo so problem posredniki ki še največ poberejo od izdelka...
** Komentar je bil zaradi neprimerne vsebine odstranjen **