Brez revolucionarnih idej

Državni zbor bo glasoval o ministrski ekipi Mira Cerarja, nato pa bodo novi ministri zaprisegli in tako prevzeli nove dolžnosti. Poiskali smo odzive na ključne naloge, ki so si jih zadali novi ministri.

Z varčevanjem izpod  prisilne uprave Evropske komisije

Dušan Mramor, ki bo minister za finance, je napovedal, da bomo morali še naprej zmanjševati izdatke, čeprav bi morali delati ravno obratno, a smo, dokler ne zmanjšamo proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, "pod prisilno upravo Evropske komisije". Mramor zato ni izključil znižanja plač v javnem sektorju.
Sodeč po njegovi predstavitvi bomo dobili nepremičninski davek in postopno glede na višino prometa uvedli tudi davčne blagajne. S privatizacijo podjetij, ki je že bila napovedana, je treba po njegovem mnenju nadaljevati.

Mramor nasprotuje ideji, da bi se prispevki za zdravstvo plačevali od dividend in drugih prihodkov od premoženja ter bo proti vsaki ideji, ki bi v zdravstvo metala denar, brez da se v sistemu kaj spremeni. Napovedal je, da bo poskusil razbremeniti pridne, ki študirajo in so inovativni, a jih že pri manj kot dvajset tisoč evrih prihodkov udari najvišji dohodninski razred.

"Smeli načrti, ki jih bo treba realizirat"

"Ključno in pozitivno se mi zdi poudarjanje zavedanja problema previsokega dolga, ki ga bo treba znižati, ter previsokih davčnih bremen na posameznih področjih, za boljšo motivacijo oziroma zaslužek zaposlenih. Obenem je pozitivno tudi zavedanje potrebe po zniževanju administrativnih bremen za privabljanje novih tujih investicij. Skratka, načrti se mi zdijo smeli, seveda pa jih bo treba zdaj tudi realizirati. Vsekakor je treba spremeniti način dela, ki nas je privedel do tako visokega dolga, in to čim hitreje,“ o Mramorjevih načrtih meni Sašo Stanovnik, Vodja oddelka analiz Alte Invest.

Nič več nepovratnih subvencij

Tudi kandidat za gospodarskega ministra Jožef Petrovič je za uvedbo davčnih blagajn in nadaljevanje privatizacije. Je proti nepovratnim subvencijam in bi podeljeval le sredstva, ki jih je treba vrniti, a tega še ni uskladil z drugimi bodočimi ministri. Meni, da je treba prevetriti sistem izvršb, ki se ob pritožbah močno zavlečejo. V predstavitvi je omenil še znižanje obremenitve dela, zajezitev sive ekonomije, spodbujanje izvoza in nujnost ukrepov za sistemsko razdolževanje podjetij, boljši nadzor nad subvencijami, a ni bil konkretnejši.

Neznan po dosedanjem delu, obljube v nasprotju s koalicijskimi

"Marsikaj, kar je povedal kandidat za gospodarskega ministra Jožef Petrovič, je identično predlogom GZS. Čas bo pokazal, koliko mu bo, zlasti v zavezništvu s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, res uspelo. Jožef Petrovič je namreč dokaj neznan po dosedanjem delu, obenem pa je v koaliciji veliko političnih obljub in interesov, ki niso povsem skladne z njegovimi napovedmi. Zato bo nedvomno potreboval podporo novega predsednika vlade Mira Cerarja,“ opozarja Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije.

Policisti bi lahko uporabljali lovilce telefonskih številk

Vesna Györkös Žnidar bi policiji omogočila nove oblike in pripomočke za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Med drugim bi policiji dovolila, da uporablja lovilce telefonskih številk, ki jih posamezniki uporabljajo za izvajanje kaznivih dejanj, a le če jim bo to dovolilo sodišče. S tem želi doseči še bolj učinkovito delo policije in boljše sodelovanje s tožilstvom pri preiskovanju najhujših kaznivih dejanj. S ciljem izboljšave prikritih preiskovalnih ukrepov bo potrebno spremeniti kazensko procesno zakonodajo. Posledično pa želi Györkös Žnidarjeva policiji odpraviti tudi ovire, ki jim trenutno občasno onemogočajo kvalitetno sodelovanje s tujimi policijami pri določenih posameznih mednarodno usklajevanih preiskavah.

"Policija, kriminalistična policija nedvomno potrebuje dobro tehnično orodje za preiskavo najhujših zločinov. Eno od teh je tudi lovilec telefonskih številk IMSI, ki se lahko uporablja le ob ustreznem nadzoru. Kriminalistična policija pa se nikoli niti ni izogibala kakršnimkoli načinom nadzora oziroma temu, da bi se lahko kadarkoli preverilo ali tehnično orodje pri svojem delu uporabljajo zakonito. S tem kriminalistična policija nikoli ni imela težav," meni predsednik Društva kriminalistov Slovenije Jakob Demšar.

Supervizor za sodišča

Goran Klemenčič bi ljudem omogočil boljši vpogled v vse postopke, ki jih vodijo sodišča po državi. Po zgledu nadzornega mehanizma Supervizor, ki ga je uvedla Komisija za preprečevanje korupcije, ko jo je vodil, bi uvedel poseben Supervizor za sodišča. S tem sicer ne želi sodišč izpostaviti voarizmu ljudi, temveč le zagotoviti odprtost in preglednost sodnih postopkov in dela posameznih sodnikov, ki da se morajo zavedati tudi odgovornosti za svoje delo.

"Če bo na tak način dosežena večja prepoznavnost, preglednost dela sodišč, se mi to zdi absolutno smiselno. S tem bi dosegli, da bi se na naše pisarne posledično obračalo manj strank, kar bi bila razbremenitev tudi ali predvsem za naše sodelavce in referente, ki bi  se lahko potem bolj osredotočali na ostalo delo. Del nesodnih zadev bi lahko s sodnikov prenesli nanje.  Pomembno je le zagotoviti zaščito najbolj občutljivih podatkov, sploh v tajnih postopkih, družinskih zadeva, kjer se razpolaga tudi s podatki otrok. Potem glede tega odprtja postopkov javnosti nimam pomislekov," poudarja predsednica Okrožnega sodišča v Kranju in predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek.

Zdravstvo in finance neusklajena

V nasprotju z ministrom za finance, bi nova ministrica za zdravje Milojka Kolar nove finančne vire za financiranje zdravstva iskala v širitvi prispevnih osnov. Napovedala je preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi ga nadomestili s posebno dajatvijo za zdravstvo, s katero bo upravljal ZZZS. Zdravnike, ki delajo dobro, bi dodatno nagradila, družinskim zdravnikom, ki bi delali v ruralnih območjih pa bi zagotovila dodatno stimulacijo, kot je denimo stanovanje.

"Imam občutek, da se nova ministrica zaveda težav v zdravstvu, vendar počakajmo, kaj in kako bo izpeljala. Napovedala je ukinjanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja, potrebna bi bila reforma celotnega zavarovalnega sistema. Glede izkoreninjanja korupcije v zdravstvu je ostala pri načelnih napovedih, bolje bi bilo, če bi povedala manj, kot da je govorila o ničelni toleranci v zdravstvu. Pri njenem delu bo ključno sodelovanje z ministrom za finance,“ pravi onkolog Erik Brecelj.

Vsako delo šteje

Anja Kopač Mrak, ki je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že zadnje leto in pol, med prihodnjimi projekti, zaradi katerih se je odločila ponovno kandidirati, izpostavila tudi reorganizacijo centrov za socialno delo in uvedbo informativnih izračunov socialnih transferjev. Sprememba pokojninskega sistema naj bi se zgodila do leta 2020, še pred tem pa na tem področju želi belo knjigo. Zavzemala se bo za utrjevanje načela vsako delo šteje oziroma socialno varnost zaposlenih v vseh oblikah dela.  

"Uveljavljanje načela vsako delo šteje, ni noviteta, gre za nadaljevanje njenega dela. Glavni cilj mora biti zmanjševanje števila prekernih zaposlitev. Ideja je, da se ta dela izenačijo z rednim delom. Glede socialne varnosti je pomembno dosledno izvajanje zakona o delovnih razmerjih. Ukrepi gredo v pravo smer, na trgu dela pa je prekernih oblik dela vse več," pravi Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

 "Ne verjamemo, da bo vztrajal"

Janko Veber, ki bo minister za obrambo, želi, da se sredstva za obrambo ne bi več zmanjševala. "Ne verjamemo, da bo minister vztrajal pri povedanem, saj bo prevečkrat moral zastaviti svoj politični ugled, če bo želel povedano uresničevati skozi svoje mandatno obdobje in to kljub zavezam Slovenije Natu," se je na te besede odzval predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak, ki meni, da ne moremo več govoriti o ustavitvi varčevanja, ampak prekinitvi podhranjenosti.

Veber števila pripadnikov vojske ne namerava zmanjševati, razen na tako imenovani mehak način, po mnenju Novaka pa bo tudi po takem principu izvajanje nalog vojske resno ogroženo, saj je že zdaj število vojakov na minimumu.

Veber se je na predstavitvi zavzel še za večje povezovanje vojske in civilne zaščite pri ukrepanju ob naravnih nesrečah. "V SVS vemo in smo prepričani v to, da bi pripadniki Slovenske vojske z veseljem prej in več pomagali ob naravnih nesrečah, a kot vemo, je zakonodaja napisana tako, da je vojski onemogočeno učinkovito pomagati državljanom v stiski, ko je to potrebno," dodaja Novak.

Angleščina v prvem razredu

Stanka Setnikar Cankar se zavzema za uveljavitev mednarodno primerljivih kriterijev delovanja na vseh področjih šolstva, je za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redno izobraževanje in bi večji poudarek dala izobraževanju o demokraciji, domovinski vzgoji in državljanski pismenosti. Učenje angleščine bi uvedla v prvi razred.

"Napoved o uvajanju angleščine v prvi razred osnovne šole je velika neumnost. Otroci ne bodo znali nič! Strokovno je to popolnoma zgrešena ideja, prezgodnje uvajanje tujega jezika prinaša nove in nove težave. Gospa je iz javne uprave, je javni uslužbenec, o šolstvu ne ve nič. Upam, da bo, kar se tiče osnovne šole, dobila dobre svetovalce in prišepetovalce," pravi Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule.

Upošteva naj poseben položaj kmetijstva

Dejan Židan, ki bo postal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je med svojimi prihodnjimi prednostnimi nalogami izpostavil višjo stopnjo samooskrbe s hrano. Po mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) bi lahko to zagotovili s pravočasno izvedbo ukrepov skupne kmetijske politike, pričakujejo izboljšanje tržnega položaja pridelave hrane, spodbujanje poslovnega povezovanja in delovanja agroživilske verige.  Po mnenju zbornice bo napovedano krčenje birokracije spodbujalo ustvarjanje novih delovnih mest na kmetijah in tako zagotavljalo socialno stabilno okolje.

"Predvsem pa se nam zdi pomembno, da bo vlada s stabilno in spodbujevalno davčno politiko omogočila obstoj in nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva ter pri tem upoštevali njegov poseben položaj in pomen," poudarjajo na KGZS.

Birokracije je preveč

Boris Koprivnikar želi postopke, ki čakajo državljane pred organi javne uprave poenostaviti in zajeziti trenutno pretirano birokratizacijo postopkov, ker da je večina izmed trenutno zastavljena prezahtevno oziroma terjajo preveč različnih opravil. Javna uprava mora v bodoče res koristiti državljanom in organizacijam, jim v vsakem trenutku zagotoviti kakovosten servis. Od uslužbencev v javni upravi pa bi zahteval, da začnejo prevzemati tudi odgovornost za svoje delo.

"Zagotovo je na podlagi natančne analize postopka možno najti kakšen del v kakšen postopku, ki je nepotreben in bi se dalo postopek izvesti bolj racionalno. To, da so vsi enostavno preveč zbirokratizirani, pa ni mogoče reči za vse postopke povprek. Šolski primer zapletenosti je zagotovo postopek izdaje okoljskega dovoljenje. A ta je pa nujno zapleten, ker je v postopek vključenih običajno veliko število strank. Zagotovo je mogoče postopke poenostaviti. Bojim pa se, glede na izkušnje, da se postopke pogosto poenostavlja tak, da potem določenih pravic ni možno zavarovati. Redko ima neko dejanje v postopku res čisto samo sebi namen. Zato je treba biti zelo previden. Ko spremeniš nekaj v postopku, lahko pomeni to posledice za nek drug del postopka," je prepričan profesor z ljubljanske pravne fakultete, predstojnik inštituta za javno upravo Rajko Pirnat.

Diplomati naj privabljajo investitorje

Karl Erjavec je kot eno izmed temeljnih nalog zunanje politike izpostavil  podporo slovenskemu gospodarstvu in privabljanju tujih investitorjev: "Ministrstvu za zunanje zadeve v preteklosti gospodarska diplomacija ni bila ena od pomembnih zadev, saj je bila do leta 2008 situacija v Slovenija dobra." 

"Strinjam se z ministrom. Dodal bi le, da so gospodarski odnosi tesno prepleteni s političnimi in da mora slovenska zunanja politika enako intenzivno gojiti tudi, recimo ji klasično diplomacijo ter aktivno delovati tako v okviru evro-atlantskih institucij kot drugih regionalnih in predvsem globalnih multilateralnih forumov. Prav skozi politične procese namreč vzniknejo priložnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje med državami," pravi Zlatko Šabič, profesor mednarodnih odnosov na FDV.

Elektronske vinjete

Prihodnji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič napoveduje  ukrepe za vzpodbuditev uporabe javnega prometa in spremembe vinjetnega sistema. Sedanje vinjete naj bi nadomestile elektronske. Veliko prahu je dvignila njegova izjava, da  drugega tira Divača-Koper ne potrebujemo še nekaj desetletij.

"Železniška infrastruktura v Sloveniji je že tako bistveno podhranjena glede na potrebe, ki jih ima. Vemo, da je imel prioriteto v zadnjih 20 letih avtocestni križ," je povedal direktor Slovenskih želežnic Dušan Mes. 

Ustvarjanje dobičkov kulturi ni lastno

Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo, meni, da bi morala kultura postati blagovna znamka Slovenije, zavzemala se bo za povezovanje kulture z gospodarstvom, vzpostavitev dialoga z različnimi kulturnimi deležniki in povezavo kulture s turizmom ob naslanjanju na uveljavljene ustvarjalce, lastne blagovne znamke in tradicionalno obrt.  Pri Asociaciji, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, pozdravljajo te zamisli, vendar pričakujejo predvsem konkretne ukrepe: "V Asociaciji pa hkrati menimo, da pretirano stavljenje na ekonomske učinke kulture ne sme biti prioriteta kulturne politike, saj ustvarjanje dobičkov kulturi ni lastno. Kultura mora biti vrednota sama po dobi."

Kam izginejo odjavljena vozila

Za okolje in prostor bo skrbela Irena Majcen, ki se zavzema za oblikovanje hitrejših, preglednejših in enostavnejših postopkov pri sprejemanju prostorskih načrtov. Majcnova se glede sanacije po naravnih nesrečah sprašuje, ali ne bi bilo bolje sprejemati več preventivnih ukrepov. Problemu trdih delcev in ozonu se bo intenzivno posvečala z omejevanjem pretočnosti prometa v mestih ter sofinanciranjem izboljšav pri kurjenju preko Eko sklada, posvetila se bo tudi reševanje problematike odpadnih vozil; letno neznano kam "izgine" na tisoče vozil, ki so odjavljena iz prometa.

"Zastavljam eno generalno vprašanje, na katero nihče ne odgovori, namreč, v Sloveniji zberemo veliko več denarja iz raznih okoljskih dajatev, kot se ga vlaga nazaj v okolje. Kam gre ta denar? Naslednja zadeva, ki jo pogrešam, so obrambni mehanizmi pred pohodom kapitala, ki smo mu priča – naravo uničuje na vseh področjih, varovalk pa praktično ni," načrte bodoče ministrice za okolje in prostor komentira okoljevarstvenik Anton Komat.

Pritegniti mlade zamejce

Gorazd Žmavc, bo vodil ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu ohranitev slovenskega jezika in identitete pri Slovencih po svetu, pritegniti želi mlade generacije Slovencev v zamejstvu, napoveduje ustanavljanje kulturnih gospodarskih središč Slovencev po svetu, zavzema se za  povezovanje s slovenskimi znanstveniki in strokovnjaki z vsega sveta, ustanavljal bi kulturno gospodarska središča Slovencev v zamejstvu in po svetu.

"Z urada slišim pohvale, da se je organizacija, glede na njegovo predhodnico, izboljšala. Pričakovala pa sem boljšo seznanjenost s stanjem manjšine v Reziji, ukrepov za ureditev razmer na avstrijskem Koroškem in izdajanjem slovenskih glasil ter ukinjanjem nekaterih šol, financiranjem. Povedal ni niti kako bo zunanjega ministra prepričal, da bo bolj učinkovit pri pogovorih z njegovimi kolegi iz drugih držav, ko gre za zavzemanje za manjšine," njegovo predstavitev ocenjuje nekdanja šefica urada za zamejce Ljudmila Novak.

Maksimalno črpanje evropskih sredstev

Prioritetne naloge Violete Bulc, ki bo vodila  ministrstvo za razvoj, strateške projekte in kohezijo, so dvig konkurenčnosti in inovativnosti ter ustvarjanje pogojev za dvig dodane vrednosti, maksimalno črpanje evropskih sredstev, povečanje števila nagrajenih inovacij, ki so financirane z razvojnimi sredstvi in zagon strateških medresorskih projektov, ki jih definira koalicijska pogodba, in sicer vsaj do faze realizacije, za vsaj tri pa si želi, da bi jih izpeljali do konca. 

"Urad po imenu spominja na inovacijo Janševe vlade 2004-2008, ko je vzpostavila Službo vlade za razvoj. Namen te službe je bilo konkretno usklajevanje strukturnih reform, izvajanja Strategije razvoja Slovenije in Lizbonske strategije ter koordinacija nacionalnih razvojnih projektov. Iz koalicijske pogodbe ne izhaja, da bi Cerarjeva vlada imela kakšne podobne razvojne ali reformske ambicije, zato je podobnost zgolj v imenu oziroma formi. Daje pa sama postavitev tega urada in njegova voditeljica upanje, da pa se morda na tem področju le kaj premakne in da bo v vladi kdo razmišljal 'out of the box'," načrte Bulčeve komentira šef službe za razvoj v Janševi vladi Žiga Turk.  

Preberite si še komentar o tem, da je bilo na zaslišanjih bodočih ministrov veliko govora o strategija, o konkretnih rešitvah pa praktično nič.