Bratuškova: Slovenija ima dovolj denarja

Bratuškova je na novinarski konferenci spomnila, da je bilo stanje pred prevzemom vodenja vlade slabo, nezadovoljstvo ljudi pa ogromno. "V tej polovici leta smo uspeli stabilizirati oz. normalizirati razmere v državi, pogovarjamo se o spremembah, ki jih je treba sprejeti," je dejala. Zaveda se, da bodo spremembe zelo težko uskladili z vsemi deležniki, se pa trudijo ukrepe sprejemati v dogovoru in konsenzu.

Premierka zadovoljna z doseženim

Nanizala je nekaj vidnejših dosežkov dosedanjega dela vlade. Pripravili so program stabilnosti in zanj dobili pozitivno soglasje Evropske komisije, država se je tudi zadolžila. Vlada je sprejela tudi rebalans letošnjega državnega proračuna, ki po besedah premierke še danes "popolnoma stoji". "Prihodki kažejo celo nekaj več optimizma, kot smo ga mi napovedali v tem rebalansu. Avgusta je državni proračun, sicer minimalno, izkazoval presežek," je povedala.

Spomnila je na nedavno podpisano pogodbo med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SID banko, ki predstavlja podlago za oblikovanje 500 milijonov evrov "težkega" posojilnega sklada, namenjenega mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Letos se je okrepil tudi izvoz, medtem ko je brezposelnih nekaj manj kot 116.000 ljudi. Bratuškova se strinja, da je to še vedno preveč, zato pripravljajo ukrepe, ki bi prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest.

Zadovoljna je tudi z dogovorom koalicije o predlogu sprememb proračuna za leto 2014, saj so uspeli ohraniti socialno državo. "Seveda je bilo zaradi tega treba zmanjšati sredstva na nekaterih drugih segmentih, a celotna vlada se je strinjala, da je pot, ki smo jo tukaj ubrali, prava," je dejala.

Dodala je, da je DDV edini davek, ki ga je vlada doslej dvignila, pri čemer ni prizadel izvoznega dela gospodarstva. Zagotovila je, da je v proračunu za prihodnje leto vključeno točno toliko odplačil dolga, kot jih je skladno z amortizacijskimi načrti treba opraviti.

Ne delamo za Angelo

Spomnila je tudi, da vse, kar delamo, delamo zaradi sebe. "Nikakor zaradi zahtev Bruslja, nikakor zaradi zahtev Angele Merkel, kot se lahko večkrat sliši, ampak zaradi sebe. Mi smo tisti, ki moramo prepričati finančne trge, da je Slovenija država, v katero je vredno vlagati, in da je denar v naši državi varen," je poudarila.

Kot pravi, proračun za prihodnje leto v Slovenijo vrača gospodarsko stabilnost, zaupnica, ki jo bo vezala na njegovo sprejetje, pa politično stabilnost. "Predvsem politična stabilnost je v tem trenutku tudi predpogoj, da se sploh lahko pogovarjamo s finančnimi trgi, da nam bodo še pripravljeni posojati denar," je še dejala.

Kaj bodo pokazali stresni testi?

Vlada se z Banko Slovenije pogovarja o možnosti, da bodo rezultati stresnih testov bank slabši, kot se pričakuje. A gre le za pogovore in špekulacije, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM, niso potrebne, je danes zagotovila Bratuškova.

Vlada za zdaj za dokapitalizacijo bank, ki so potrebne sanacije, načrtuje 1,2 milijarde evrov. Ali bo ta znesek zadoščal, bodo pokazali rezultati stresnih testov, a večina poznavalcev tako iz političnih kot iz bančnih krogov se po pisanju časnika Večer strinja, da je znesek veliko prenizek.

Po Večerovih virih naj bi bilo za sanacijo bank potrebnih vsaj pet milijard evrov in ker država tega denarja nima, večjega zanimanja investitorjev pa ni, naj bi bila prošnja za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM vse bolj neizogiben in realen scenarij. "Ne poznam teh špekulacij," je na novinarski konferenci po seji vlade dejala Bratuškova.

Vlada ne razpolaga z nobenimi svojimi številkami. Vse številke, ki so bile vključene v program stabilnosti in v proračun, temeljijo na ocenah Banke Slovenije, je pojasnila premierka. Šele ko bodo stresni testi končani - to se pričakuje oktobra - se bodo skupaj morali odločiti, kako naprej, je dejala.