Delitev dobička med delavce bo prostovoljna tako za delavce kot za podjetja. Zakon bo veljal tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Družbe, ki so na borzi, bodo lahko delile tudi delnice, pri denarni shemi pa bo mogoče deliti največ 20 odstotkov dobička in ne več kot desetine letnega zneska za plače. Posameznik ne bo mogel dobiti več kot pet tisoč evrov, najnižji znesek pa ni omejen. Ali bo višja plača pomenila tudi večjo udeležbo pri dobičku, pa se bodo morali delavci dogovoriti s podjetjem. Če bo delavec zamenjal službo, mu pravica do dobička za tista leta, ko je bil v podjetju, ne preneha. Če se bodo delavci in podjetje dogovorili za tako delitev dobička, bodo podpisali pogodbo, pri izplačilih pa bodo imeli po treh letih davčne olajšave.
Prispevki na vaš račun
Delodajalci bodo lahko za polovico zneska, ki so ga namenili delavcem, zmanjšali
davčno osnovo za obračun davka od dobička pravnih oseb. Denar, ki ga bo dobil delavec, se bo štel
kot plačilo za delo, od katerega se plačajo dohodnina in prispevki v zdravstveno in pokojninsko
blagajno, vendar le od polovice izplačanega zneska. Poleg tega prispevki ne bodo šli v skupno
blagajno, ampak na individualni račun za dopolnilno pokojninsko zavarovanje delavca. Po prvih
ocenah bo ob prvih izplačilih čez tri leta od 10 do 15 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov.
Vizjak ocenjuje, da bo dolgoročni učinek tudi za proračun pozitiven.
Zamik od 2 do 5 let
Socialni partnerji predlagajo tudi krajši in daljši rok, ki omogoča olajšave: dve
leti ali pet let. Predlagajo tudi višje davčne olajšave za izplačila po petih oziroma sedmih letih.
V Krki bodo udeležbo v dobičku
“pozdravili predvsem v primeru, ko bi bila z vidika davčnih obremenitev izrazito ugodnejša, kot
so druge, že zdaj možne oblike nagrajevanja”.
