Pokojnine. Borčevsko pokojnino je še decembra prejemalo 27.610 ljudi, kar je slabih pet odstotkov vseh upokojencev, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Zanimivo pa je, da je med prejemniki borčevskih pokojnin le 8.864 borcev, dvakrat toliko pa družinskih članov oziroma vdov in vdovcev, ki borčevsko pokojnino prejemajo po umrlem svojcu borcu.
576 evrov pa je znašala povprečna običajna starostna pokojnina.
“Ženske pač živijo dlje”
“Menim, da to ni čisto nič nenavadnega,” ocenjuje Nataša Trček, vodja sektorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na ministrstvu za delo. Kot pojasnjuje, ženske že po statistiki živijo do osem let dlje kot moški, hkrati pa so bile, ko so se poročile, večinoma mlajše od moških, zato je normalno, da število starostnih borčevskih pokojnin upada, narašča pa število vdovskih borčevskih pokojnin. O tem, da bi kakorkoli spreminjali zakonodajo na tem področju, se na ministrstvu niso pogovarjali, pravi, ker so tovrstne pokojnine tako ali tako v upadanju.
Za vdove več kot za borce
Za borčevske pokojnine gre mesečno približno 15,8 milijona evrov. Denimo decembra so izdatki za starostne borčevske pokojnine znašali dobrih sedem milijonov, za invalidske slabega 1,7 milijona, za družinske oziroma vdovske borčevske pokojnine pa 7,1 milijona evrov, kar je celo malenkost več kot za starostne borčevske pokojnine.
Upravičenci. Do borčevskih pokojnin so po pokojninskem zakonu iz leta 1964 upravičeni udeleženci NOB in španske državljanske vojne, narodni heroji in imetniki partizanskega spominskega znaka 1941, ne pa tudi vojni veterani iz osamosvojitvene vojne. Zadnji spadajo v posebno kategorijo upokojencev, katerih pokojnine ureja zakon o vojnih veteranih iz leta 1995.
V gozdu nekaj let
“Veste, ljudem je zelo težko vzeti že pridobljene pravice. Borci so bili v hosti pozimi in poleti, kadarkoli, nekaj let, naši veterani (iz osamosvojitvene vojne, op. a.) so bili pa šest dni na terenu, pa imajo cel kup pravic – recimo veteranske pokojnine, zastonj dopolnilno zavarovanje in tako dalje,” primerja predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak. V šali doda, da je “žal tako: če hočejo moške shecati, da se gredo pobijat, jim morajo kaj obljubiti”.
Najvišja starostna borčevska pokojnina, izplačana decembra, je znašala 1.849 evrov. Po besedah Trčkove so bile odmere teh pokojnin precej visoke, ker so bile tudi plače vojaških zavarovancev dokaj visoke. Borčevske pokojnine, kot poudarja, so se namreč odmerjale enako kot druge pokojnine, to je na podlagi plače, in ni šlo za nobene posebne dodatke.
Miniintervju: "Moja pokojnina je enaka, če sem bil borec ali ne"
Zakaj menite, da izraz “borčevska pokojnina” ni pravilen?
Vsak je svojo delovno dobo odslužil, pri čemer se mu leta normalne zaposlitve štejejo v enojnem trajanju, doba, prebita v NOB, pa v dvojnem, če gre za udeležbo v vojnih enotah, oziroma v enojnem trajanju, če gre za aktivistično delo. Ampak to je samo en del pokojnine. Pri 40 letih je to lahko dve, tri, štiri leta, vse preostalo je vezano na redno delovno razmerje. Razlika do drugih upokojencev je bila morda v določenem obdobju samo v tem, da so imeli nekoliko ugodnejše cenzuse pri upokojevanju, recimo da so se prej lahko upokojili, pa da ni bilo treba imeti desetletnega povprečja dohodkov, dovolj je bilo le petletno.
A najbrž so borčevske pokojnine tudi višje od običajnih pokojnin?
V določenem smislu res. A imamo celo vrsto primerov – jaz sem med njimi –, ko smo bili upokojeni z delovno dobo, ki je precej presegala 40 let, in to v času, ko povišek let ni vplival na pokojnino. Moja pokojnina je popolnoma enaka, če sem bil borec ali ne. Tisti, ki so šli recimo deset let pred mano v pokoj, pa so se jim dodatna leta nad 40 leti štela in določen dodatek je bil na ta račun, tako da so položaji borcev zelo različni.
Oče Mateje Kožuh Novak je bil domobranec. In ubit, menda 1945.