Na ZZZS pravijo, da to načeloma ne drži, ampak kljub temu lahko pride do tega.
Kmetje imajo namreč 40-urno tedensko delovno obveznost, kolikor jo imajo zaposleni za polni delovni čas, le da je razporejena na šest dni v tednu: od ponedeljka do petka po sedem ur na dan, v soboto pa pet ur.
Če je kmet dlje časa na bolniški, mu (praviloma) od 30. delovnega dne bolniške pripada nadomestilo plače za 40 ur na teden.
Izvirni greh je zaključek bolniške v petek
Primer, ki ga navaja naš bralec, se lahko zgodi, če zdravnik bolniški stalež zaključi v petek. To pomeni, da je bil kmet upravičen do nadomestila le od ponedeljka do petka, kar pa pri sedemurni delovni obveznosti znese 35 ur, v soboto, ko ima še peturno delovno obveznost, pa je bil tako že sposoben za delo, zato za teh pet ur tudi ni upravičen do nadomestila plače.
Kmečki delovnik ima veliko prednost
Ima pa urnik, ki ga imajo kmeti zaradi specifike dela, tudi prednosti. Tako v primeru dolgotrajne bolniške prej dobijo nadomestilo plače, ki pripada od 30. delovnega dne bolniške, saj ima kmet šest delovnih dni na teden, samostojni podjetnik pa pet.
Tako bi kmet, ki bi bolniško nastopil 1. septembra pravico do nadomestila plače dobil že 6. oktobra, medtem ko bi imel samostojni podjetnik pravico do nadomestila šele od 13. oktobra.
janez.zalaznik@gmail.com
