"Bodo kaznovali Ljubljano, ker župan ni po njihovem okusu?"

Poslanci ste dobili nove računalnike. Ste jih že prevzeli; ga boste začeli tudi vi uporabljati, če boste ostali v parlamentu?
Ne, ne bom začel uporabljati računalnika pri 59 letih. Kot nasprotje nabave novih računalnikov je ena od naših kolegic predlagala, naj se vsak od naših poslancev odpove delu plače, ki bi šel v fond, ki bi v Sloveniji podpiral dobrodelne akcije. Soglasje sem že dal.

Bi vskočili, če bi Janševa vlada padla? V enem od intervjujev ste dejali, da so vas v času krize Pahorjeve vlade vabili, da bi prevzeli vodenje vlade. Bi to naredili, če bi se situacija čez dve leti ponovila?
Državi želim dobro. Ni moj interes, da vlada pade čez en mesec. Čez dve leti in pol se županski mandat konča. Težko je vedeti, kaj bom počel potem. Če bom v psihofizični kondiciji, bom na razpolago državi in mestu. A vladi ne želim, da bi čez dve leti padla, ker bi bilo potem v državi res slabo. Mi smo bili zmagovalci volitev. Če bi bile danes, nekaterih strank ne bi bilo več v parlamentu. Volilci se ne bi pustili prevarati.

Katere stranke?
Tiste, ki so izigravale dogovor.

Verjetno govorite o Listi Virant?
Stranka, poslanke in poslanci, niso krivi. Ta zgodba je prepuščena prvaku stranke.

Ima vaša družina po neuspelih pogajanjih še kakšne stike z Virantovo družino?
Nobenih.

Je torej to vplivalo tudi na osebne odnose?
Včasih, pred desetimi leti, smo se zelo veliko družili, saj stanujemo blizu. Zadnjih pet let je bilo to zmanjšano na minimum, zdaj pa imava edine stike midva z Gregorjem Virantom, kolikor jih morava imeti.

V zadnjem času so potihnile tudi zgodbe o vaših sinovih. Je to pripisovati koncu predvolilne kampanje ali sta se sama umaknila?
Kaj je zdaj drugače? Mogoče se bodo te zgodbe zdaj obudile, ko bo nova volilna kampanja. Menite, da je to za družino preprosto? Kaj sta sinova kriva, da se je oče odločil iti na volitve? Sem jaz kdaj napadal koga iz družin tekmecev? Nikoli. Zelo jasno sem povedal, zakaj ne SDS, ne da bi bil žaljiv.

Ali veste kaj o tem, da je ljubljansko državno tožilstvo uvedlo preiskavo zoper vas zaradi zlorabe položaja iz časov, ko ste bili v Mercatorju?
Res je, zaslišani smo bili trije. Mene so zaslišali pred tremi meseci. Odvetnik se je pritožil na sklep o preiskavi. Šlo je za posel, ko smo kupili lokacijo za Mercator center v Nišu, zadnje leto, preden so me zamenjali. Poskušali smo doseči spremembo gradbenega dovoljenja, saj je bilo zemljišče nezazidljivo. Najeli smo nekoga, ki je pripravljal dokumente. V pogodbi, ki je nisem podpisal, čeprav sem vedel zanjo, je bilo zapisano, da se plača 100 tisoč evrov za izdelavo ustrezne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nova uprava je to investicijo za nekaj časa ustavila, danes pa je tam odprt Mercatorjev center. Zaslišali so me pred tremi meseci. Odvetnik se je pritožil na sklep o preiskavi. Naredili smo za milijardo investicij, mi se pa pogovarjamo o sto tisoč evrih.

Koga boste podprli na letošnjih predsedniških volitvah: Danila Türka ali Boruta Pahorja?
Če se bo predsednik odločil za vnovično kandidaturo, absolutno njega. Mislim, da v vsem tem času svojo nalogo izvrstno opravlja. Nekajkrat sem bil z njim za omizjem s tujimi državniki, med katerimi uživa izjemen ugled, enako med državljani.

Se bojite, da bi stranka delovala slabše ali morda celo razpadla, ko boste odšli iz parlamenta?
Zakaj bi razpadla? Ves čas sem govoril, da bomo zmagali in da me zanima le izvršilna funkcija. Delaš, kar znaš in čutiš. Ne bojim se, da bi stranka razpadla, stranka bo rasla. V sredo smo odprli poslansko pisarno na Jesenicah. Na pločniku je bilo toliko ljudi, da nismo mogli mimo. Ljudje bodo še prihajali v našo stranko. Začeli smo kot programsko-projektna stranka, zdaj je čas za podrobnejše profiliranje. Vsak poslanec bo v vladi v senci dobil določeno področje. Spremljal bo ukrepe vlade. Če predlagani ukrep ne bo dober, bomo neposredno ali prek medijev opozarjali vlado, postavili poslansko vprašanje ali predstavljali pobude. To bo naša koordinacija, nadomestek drugačne vlade.

Kaj so pokazale raziskave? Kje bo Pozitivna Slovenija (PS) izgubila glasove, ker ste se odločili, da boste znova kandidirali za župana?
Ko smo delali meritve, smo vprašali, ali bodo ljudje volili PS, če bom ostal poslanec. Osem odstotkov naših volilcev je odgovorilo, da ne, 92 odstotkov pa, da ja. Naslednje vprašanje je bilo, kako bi se odločili, če ne bi bil poslanec, ampak bi se odločil za kandidaturo za župana. Rezultati so bili enaki; osem odstotkov jih ne bi glasovalo za PS, 92 odstotkov pa bi jih. Če gledam pokrajine, je Ljubljana absolutno za županstvo, vsa Dolenjska, Gorenjska in Severna Primorska sta za. V Kopru in Mariboru je bila bolj izražena želja, da ostanem poslanec.

Koliko glasov in odstotkov pričakujete na nadomestnih županskih volitvah glede na to, da ste na volitvah leta 2006 dobili 82 tisoč glasov oziroma 63 odstotkov, leta 2010 pa 64 tisoč glasov ali 65 odstotkov?
Realno je pričakovati, da bom zmagal, vendar bodo o tem odločili Ljubljančanke in Ljubljančani. Na isti dan bodo glasovali o dveh pomembnih zadevah, o županu in družinskem zakoniku. Želim si, da bi prišli na volišča in izbrali po svojem srcu in s svojo glavo.

Aleš Čerin naj bi bil vaš rezervni kandidat. Ali mu je težko, da se vi vračate, ali vas je res on spodbudil k vnovični kandidaturi?
On bi bil dober kandidat za župana. To je nedvomno. Ampak je sam rekel: “Pridi nazaj, potrebujemo te.” Midva sva skupaj od leta 1997. Dvakrat sem ga vprašal, in če bi izrazil željo, da bi bil župan, sam ne bi kandidiral, ampak bi ga podprl.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je ugodilo pritožbi ljubljanske nadškofije in devetim posameznikom, ki so se pritožili na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže pod tržnico. Kako to komentirate in kako glede na to pričakujete sodelovanje z ministrstvi oziroma državo, če boste znova župan?
Že pred leti smo imeli isto vlado in mene kot župana. O sedanji vladi nisem rekel nič slabega, ampak če bo isti sistem, kot je bil, nagajanje, pa ne samo Ljubljani, ampak tudi drugim mestom, če bodo kadrovske čistke v podjetjih, medijih ..., se bomo temu zelo močno zoperstavili. Za odločitev ministrstva glede tržnice pa še nisem slišal.

Verjamete, da bo država sofinancirala projekt, kot je Ilirija?
O tem sem prepričan. A je to moj projekt? A bom Ilirijo potem odnesel s sabo? To bi bilo primerno vprašanje za ministra Žigo Turka, ki je Ljubljančan in ki je bil mestni svetnik – ali bo zdaj kaznoval Ljubljano, ker župan ne bo po njegovem okusu? Kam bomo pa prišli?

Bodo Stožice končane? Bo NLB odobrila kredit za dokončanje?
To morate vprašati NLB, ki mislim, da tukaj dela škodo sama sebi. Kredit je odobrila, a še ni ves počrpan. Mi smo javni del Stožic dobili. Mi je pa žal lokacije, ki bi lahko s trgovskim centrom živela že eno leto. Samo poglejte primer Celovških dvorov. Marca 2010 je Vegrad ponudil kvadratni meter za 1.990 evrov. Takrat bi Vegrad in NLB iztržila 16 milijonov evrov več, kot je bila višina kredita, stanovanja pa bi bila prodana v enem mesecu. O tem sem prepričan. Letos pa je stečajni upravitelj prodal dve stanovanji po enaki ceni. Takrat je imel Vegrad pri NLB 80 milijonov evrov kredita in obveznosti do podizvajalcev, danes jih ima več kot 100 milijonov evrov, ker so obresti narasle. Stanovanj ne bodo prodali za 96 milijonov, kot bi jih pred dvema letoma, ampak za manj 70 milijonov evrov. In tako se dela škoda. Banka bo imela sicer formalno več obračunanih obresti, bo pa zato večji odpis. Zato mora biti zelo pazljiva, komu da kredit, skrbeti pa mora tudi za svoje komitente.

Kdaj pa bo kvadratni meter stanovanja v Ljubljani stal dva tisoč evrov?
Vegrad je to ceno ponudil že marca 2010. Če bi takrat 400 stanovanj v Celovških dvorih prodali po tej ceni, bi šle posledično cene na celotnem nepremičninskem trgu dol. Zakaj banka tega ni dovolila, je pa drugo vprašanje. Zdaj je problem tudi v tem, da so medtem propadla vsa gradbena podjetja, zato velike ponudbe na trgu ne bo.

Ali lahko v Ljubljani gradi še kdo drug razen Gradisa skupine G in Kranjske investicijske družbe?
Da. Vendar je to problem, ker je ostalo malo gradbenih podjetij. Ampak poglejte, SCT in GPG sta imela v Ljubljani 16 projektov. A smo katerega od teh projektov ustavili, ko sta šla v stečaj, smo kje kaj več plačali? Ne, le rok se je podaljšal pri krožišču v Črnučah, prenovi Peruzzijeve in Kajakaške ceste. Vsa naročila so bila oddana preko javnih razpisov, tako bo tudi naprej, in izbran je bil vedno najcenejši ponudnik.