Pred desetimi dnevi, ko sta vlada in Fides še zbliževala stališča, smo pisali o morebitnih posledicah umika soglasij za opravljanje nadur za paciente. Takrat nam je nekaj posameznikov s področja zdravstva dejalo, da bi v primeru nesreče lahko govorili o osebni odgovornosti zdravnikov. "Zdravnik je dolžan zagotoviti potrebno zdravstveno pomoč. S tem, ko so preklicali dežurstva, so preklicali dogovor, ki so ga podpisali s pogodbo o zaposlitvi," nam je denimo zatrdil eden izmed zdravnikov.
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za zdravje, kjer pravijo: zdravnik lahko tedensko poleg redne delovne obveznosti v trajanju 40 ur opravi brez izrecnega pisnega soglasja še 8 ur dela preko polnega delovnega časa. Vse ure, ki so nad omenjeno kvoto, zahtevajo pisno soglasje delavca in navedbo časovnega obdobja, v katerem opravlja to delo.
Delovnega mesta ne smejo zapustiti
"V primerih, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, gre ravno za opravljanje slednjega, tj. dodatnega nadurnega dela, ki nujno zahteva vsakokratno privolitev delavca. Sam preklic opravljanja tega dodatnega nadurnega dela ne pomeni kršitve pogodbe o zaposlitvi posameznika. Je pa res, da zdravstveni delavci (tudi zdravniki) v skladu z 52. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti ne smejo zapustiti delovnega mesta, dokler ne dobijo nadomestitve, čeprav je njihov delovni čas potekel, če bi to pomenilo nevarnost za zdravje ljudi," še pravijo na ministrstvu za zdravje.
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon.
Zakonsko določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev.
Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Ustavno zagotovljena pravica
Sicer že iz ustave izhaja, da je treba vsakomur zagotoviti pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. "To pomeni, da morajo temu načelu slediti vsi zakoni, podzakonski predpisi, pravilniki in določila, ki urejajo zdravstveno varstvo v Sloveniji. Tako je tudi v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, o zdravniški službi, o pacientovih pravicah. Povedano velja za vse zdravstvene delavce, torej zdravnike, medicinske sestre in medicinske tehnike, osebje zdravstvene nege," nam je povedal odvetnik Andrej Pitako.
Zdravniki izrecno ne smejo odkloniti nujne medicinske pomoči po 6. členu in po določbah I. poglavja Kodeksa medicinske deontologije Slovenije. Kršitev teh pravil lahko pomeni dosmrtni odvzem licence, tožilec Zdravniške zbornice Slovenija pa lahko kršitelja ovadi, če oceni, da so podani znaki kaznivega dejanja.
