Minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari, je opozoril, da bodo razmere v Evropi leta 2012 slabe, če ne zelo slabe. "Gibljemo se okoli ničelne rasti ali manj, to pomeni, da bo tudi slovenska gospodarska rast ne glede na ukrepe drugo leto slaba, če sploh bo," je dodal. Morali se bomo začeti ukvarjati s stvarnimi problemi, s katerimi se nismo uspeli soočiti od leta 2004. Očitno bo treba sprejeti dejstvo, "da brez ustreznega stiskanja na začetku ne bo gospodarske rasti v nadaljevanju", je dejal.
Ob tem je opozoril, da je Slovenija tako močno odvisna od evropskega prostora in dinamike v njem, "da z lastnimi ukrepi teh zunanjih okoliščin ne moremo izničiti ali kompenzirati".
BS opozarja na slabši bančni sistem
Da se je stabilnost slovenskega bančnega sistema v prvih treh četrtletjih leta 2011 poslabšala, pa ugotavlja Banka Slovenije. Padec bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju po njenih navedbah nakazuje, da bi se lahko pričakovanja o daljšem obdobju nizke gospodarske rasti v Sloveniji uresničila.
Po ugotovitvah Banke Slovenije na gospodarske razmere v Sloveniji vplivajo zelo zaostrene razmere na mednarodnih finančnih trgih – Slovenija je bila letos jeseni od njih bolj odvisna kot konec leta 2010 zaradi porasta neto obveznosti do tujine, zaostrenih pogojev financiranja ter znižanja bonitetnih ocen države in nekaterih bank –, prezadolženost sektorja nefinančnih podjetij v Sloveniji, v primerjavi z območjem evra nizka kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema, naraščanje deleža slabih naložb in zmanjševanja obsega posojil ter nekonkurenčnost slovenskega poslovnega okolja in prepočasno izvajanje strukturnih reform.
Rešitve so, a ne v dvigu DDV
Na predstavitvi rezultatov študije o makroekonomskih posledicah predlogov različnih ukrepov, ki so se pojavili v javnosti – študijo sta pripravila Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja in Mitja Čok z ljubljanske ekonomske fakultete, naročila pa jo je služba vlade za razvoj in evropske zadeve, so obravnavali več možnih ukrepov. Če bi na primer dvignili zgornjo stopnjo DDV za dve odstotni točki na 22 odstotkov, kar je bil po Čokovih besedah v času krize v EU zelo pogost ukrep, bi sicer povečali proračunske prihodke in zmanjšali proračunski primanjkljaj, vendar za precej manj od statičnega izračuna, saj ukrep negativno vpliva na razpoložljiv dohodek gospodinjstev, zasebno potrošnjo, bruto domači proizvod, menjavo in zaposlenost.
