Posli. "Ja, skoraj dvakrat višjo ceno zaračunamo javnim ustanovam. Tako pač vsi v tem poslu počnejo," nam je brez pomislekov povedal eden od uslužbencev slovenskega IT podjetja, ki ni želel biti imenovan, ko smo ga spraševali o cenah njihovih storitev. "Pri večjih poslih so zadeve velikokrat dogovorjene vnaprej. Velik kos pogače gre podjetjema Astec in 3 Gen, ki sta tesno povezani z nekdanjim centrom vlade za informatiko (CVI)," je dodal drugi vir.
Družbi so v večjem delu ustanovili nekdanji uslužbenci CVI, ki je leta 2004 prišel pod okrilje ministrstva za javno upravo (MJU). Astec je od leta 2003 iz proračuna dobil 32 milijonov evrov; od tega mu je 15 milijonov nakazalo MJU. Podjetju 3 Gen je država v zadnjih osmih letih nakazala dobrih 20 milijonov evrov; od tega so za 15 milijonov evrov storitev zaračunali MJU.
Sedijo na dveh stolih
Pri poslih IT podjetij z državo prav tako ne gre spregledati naslednjega dejstva: v strateškem svetu vlade za informacijsko družbo sedijo Ivan Žerko, prvi mož in lastnik podjetja Src.si, Rudi Bric, bivši šef in eden od največjih lastnikov Hermes Softlaba, ki ga je leta 2008 kupila srbska družba ComTrade, Iztok Klančnik, do nedavnega vodilni v Avtenti.si, zdaj direktor Hewlett-Packarda, ter Aleksander Novaković, direktor in lastnik družbe Ipmit. Strateški svet določa smernice, ko gre za državno IT infrastrukturo, elektronske komunikacije in informatizacijo državne uprave. Omenjeni gospodje obenem vodijo podjetja, ki z državo služijo največ. Naključje? Podjetja pogodb nočejo komentirati, večina nas je z vprašanji napotila na naročnike.
Milijonski projekti
Src.si, S&T, Hermes Softlab oziroma ComTrade in RRC – to je sicer le nekaj največjih zaslužkarjev, ko gre za posle države na področju informacijske tehnologije (IT). Nekatera od teh podjetij so v poslih z državo zadnja leta zaslužila več kot sto milijonov evrov (za natančne številke glej tabelo). Izbrali smo nekaj najzanimivejših poslov.
Naprej: ministrstvo za zdravje (MZ) je podjetju Ipmit za sodelovanje pri projektu eZdravje, s katerim namerava MZ povečati učinkovitost zdravstvenih storitev in z uporabo IT tehnologije izboljšati kakovost življenja posameznikov, plačalo več kot 800 tisoč evrov. In to le za najem sedmih strokovnjakov, ki so MZ svetovali, kako načrtovati informacijske sisteme v zdravstvu. Na MZ so nam povedali, da je "kompleksnost projekta zahtevala dodatno strokovno podporo izkušenih strokovnjakov s področja vodenja kompleksnih IT projektov".
Geodetska uprava je v zadnjih osmih letih za vzdrževanje opreme in informacijskih sistemov porabila 5,7 milijona evrov; največ je na ta račun zaslužilo podjetje S&T.
Mini intervju: "Dejstvo je, da gre lahko za navzkrižje interesov"
Rok Praprotnik, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
Kolikšna je stopnja tveganja za korpucijo v poslih med državo in IT podjetji?
Tveganje za korupcijo vedno obstaja, zlasti ko gre za velike zneske. IT storitve so razmeroma drage, a hkrati nepogrešljive, česar se ponudniki tudi zavedajo. Iz tega sledi, da so proračunski uporabniki pogosto visoko odvisni od obstoječih ponudnikov IT storitev in njihovih cenovnih politik.
Kaj je največja težava pri teh poslih?
Eden od poglavitnih problemov je odvisnost oziroma priklenjenost proračunskih uporabnikov na posamezne ponudnike. Naročniki namreč pogosto nimajo alternativnih rešitev oziroma možnosti prehoda nanje – zaradi stroškov, na interni ravni pa tudi zaradi slabega znanja.
Se vam zdi sporno, da v strateškem svetu vlade sedijo direktorji družb, ki z državo največ služijo?
Z vidika zagotavljanja kakovosti IT storitev je dobro, da poznavalci povedo svoje mnenje. Dejstvo pa je, da gre v tem primeru lahko za navzkrižje interesov. Jasno je, da bodo predstavniki podjetij želeli zagovarjati svoje poslovne interese.
Kaj naj svetujejo bivši direktorji in poslovneži? Koliko se zastopijo v oblak, varnost in mobilne aplikacije? Bore malo. Nekateri od omenjenih preverjeno ne znajo niti računalnika uporabljati. Kje so predavatelji, razvojniki, doktorji znanosti?