Gradbinci so ustanovili tako imenovani veliko koalicijo in malo koalicijo, je razvidno iz dokumentov, ki so jih pridobili na časniku Finance. Veliko koalicijo so sestavljali SCT Primorje, nekdanje gospodarsko interesno združenje Gradis ter Kraški zidar. V mali pa so se znašli CM Celje, CP Maribor, CP Novo mesto in CP Ljubljana.
Kakšen kos so si odrezali?
Omenjena podjetja so si v sporazumu razdelila avtocestno pogačo, ki naj bi bila do leta 2033 vredna 7,13 milijarde evrov. Pri tem bi velikim šlo 82 odstotkov, malim pa preostanek. Od teh 82 odstotkov je SCT pripadlo 40 odstotkov, 21 odstotkov Primorju in Gradisu ter 4,5 odstotka Kraškemu zidarju. Člani mali koalicije pa so si svoj del razdelili po ključu 6,5 odstotka Celjanom, sledili so Mariborčani in Ljubljančani (obema po 2,75 odstotka), CP Novo mesto pa je pripadlo 1,5 odstotka predvidenih del.
Gradbeniki pa so se dogovorili tudi, kdo bo izvajal obnovitvena dela: 70 odstotkov del pri obnovi trase so dobili mali, 30 odstotkov obnove objektov na trasi pa veliki. Mali so prevladali tudi pri gradnji preostalih cest v okviru avtocestnega programa, pri obnovi cest zaradi gradnje avtocest in pri posegih na državnih cestah.
Le skupaj, spore rešuje Zidar
Člani obeh koalicij so se dogovorili, da bodo nastopali "koordinirano", da ne bodo nastopali samostojno ali se povezovali z drugimi ponudniki. Če bi prišlo do nesporazumov, bi jih reševali s pomočjo arbitra Ivana Zidarja. Njegova odločitev bi bila dokončna.
Ne zanikajo
Da je do sporazuma res prišlo, je za Finance potrdil Andrej Kamenšek, upokojeni direktor CMC. Kot je dejal, je sporazum nastal na pobudo SCT in Primorja, Vegrad pa je prišel šele kasneje. Za sporazum naj bi vedeli tudi na Darsu, kar je delno potrdil tudi njegov takratni direktor Janez Božič.
Po njegovih besedah je slišal zgolj določene govorice, da pa razpisov niso prilagajali gradbincem, saj jih je vedno pripravljal DDC, v komisiji za odpiranje ponudb pa so sedeli še predstavniki Darsa in ministrstva za promet. Dodal je, da so v tistem času uvedli novost, ki je določala najvišjo še sprejemljivo ceno projekta glede na projektantske izračune in ponudbe. Tiste, ki so jo presegli, so izločili, kar je razjezilo gradbince.
Da je bil pri podpisovanju sporazuma zraven, je potrdil tudi direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje. Dodal pa je, da se ne spomni, ali se je njegova družba kdaj dogovarjala o konkretnih ponudbah. Obstoj sporazuma ter usklajen nastop na trgu pa so zanikali v Primorju, CPL in CMC.
Gradbinci se bodo poklali med seboj
"Ne spomnim se tega. Kaj je bilo včasih, ne vem, to je že prazgodovina. Mi se dobivamo, tudi v Zemonu. V glavnem pa se kregamo. Videti se ne moremo in se bomo poklali med sabo. Se nimamo kaj dogovarjati, ker tako ali tako noben drug razen nas ne zna delati avtocest," pa je o sporazumu dejal šef in največji lastnik SCT Ivan Zidar.
Konkretni sporazumi
Na časniku so pridobili tudi dokumente, ki govorijo o konkretnih dogovorih med gradbinci za posamezne gradbene projekte. Gre za gradnjo odseka Vučja vas–Beltinci, za viadukt Bivje in odsek Kronovo–Dobruška vas.
