V avstrijskem Špilju danes prevzemajo 500 prebežnikov, ki jih obravnavajo po spremenjenem migrantskem režimu.
Doslej še brez zavrnitev
Avstrijske oblasti jih na prvi postaji pregledajo osebno in njihovo prtljago ter jih povprašajo po osebnih podatkih, kam so namenjeni in kje bodo zaprosili za azil. "Nato pridejo do dejanske mejne kontrole, kjer jim pregledamo dokumente in preverimo identiteto. Tu se bo tudi odločilo, ali je potrebna njihova vrnitev ali se jih lahko spusti naprej," je za medije pojasnil tiskovni predstavnika policije avstrijske Štajerske Fritz Grundnig.
Tiste, ki nimajo dokumentov in lažejo o svoji identiteti, ne bodo zaprosili za mednarodno zaščito oziroma azil v Avstriji ali Nemčiji ali pa imajo kriminalno preteklost, bodo zavrnili.
V prvih urah poskusnega izvajanja sistema niso zavrnili še nobenega begunca, saj postopek pregleda traja več časa. Identiteto preverjajo prek predloženih dokumentov, zbranih podatkov ob registraciji begunca v drugih evropskih državah, tudi Sloveniji, pa tudi s pomočjo tolmačev, ki bodo prek znanja jezika preverjali identiteto begunca. "Postopki sprejemanja so še v teku, zaenkrat pa ni zaznati večjih posebnosti," pravijo na Policiji.
Na pomoč 150 vojaških padalcev in policistov
Koordinator vojske za sprejem beguncev, generalpodpolkovnik Karl Schmidseder je potrdil, da je avstrijska vojska na območje Špilja napotila 150 vojaških padalcev in policistov, ki bodo pomagali tamkajšnjim policistom pri nadzoru meje, predvsem pri zavarovanju zelene meje. Na območju starega mejnega prehoda Šentilj je na avstrijski strani okoli 250 vojakov in še več policistov.
Poskusno bodo novi sistem izvajali v prihodnjih dneh in sproti odpravljali morebitne pomanjkljivosti. Zaenkrat naj bi sprejemali do 500 beguncev dnevno, konec meseca pa naj bi postopno večali njihovo število. V končni fazi, predvidoma februarja, naj bi bili sposobni obravnavati do 10.000 beguncev dnevno.
Ločevanje beguncev in ekonomskih migrantov
V uradu avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna so pojasnili, da bodo zmanjšati število prihodov beguncev v državo z dvema konkretnima ukrepoma; obsežnejšim vračanjem tistih, ki niso upravičeni do azila, v njihove domovine, ter boljšim nadzorom meje. Že na meji naj bi tako ločili begunce od tistih, ki nimajo pravice do azila.
V večjih skupinah jih bodo vračali Sloveniji
Po ločitvi beguncev in ekonomskih migrantov naj bi slednje nastanili v posebnem zbirnem centra za ekonomske migrante ob mejnem prehodu. V njem naj bi zbrali migrante iz varnih držav in jih v večjih skupinah vračali v Slovenijo.
Vračanje bo po besedah Grundniga potekalo v sodelovanju s slovenskimi oblastmi. "Ko bo prišlo do potrebe po vračanju, bomo takoj stopili v stik s slovensko stranjo in se dogovorili za nadzorovano predajo neposredno tu na meji," je pojasnil. Kam bodo slovenski organi nato peljali te begunce, ni znal povedati.
Strokovnjaki medtem že svarijo, da bi lahko zaradi tega nastali migrantski žepi v Špilju ali tudi v Sloveniji. "Šentilj je že preobremenjen, dodatnih aktivnosti tukaj ni, saj zato tudi ni možnosti," opozarja župan Šentilja Štefan Žvab.
Slovenije še niso obvestili
Slovenija uradnega sporočila Avstrije glede ukrepov v zvezi z migranti še nima, je ob robu seje DZ povedal zunanji minister Karl Erjavec. Pričakujejo pa, da bo Avstrija sprejela določene ukrepe, o katerih bo naša vlada razpravljala v četrtek in se nanje tudi odzvala. Erjavec je pritrdil, da je ena od možnosti omejitev zgornjega števila migrantov.
Bo tudi Slovenija postavila zgornjo mejo?
Po Erjavčevih besedah so že v začetku tedna vedeli oz. so prejeli sporočilo, da bo avstrijska vlada v zvezi z migracijskim valom sprejela določene ukrepe. Gre zlasti za omejitve, čemur se bo morala Slovenija prilagoditi, je pojasnil minister in pritrdil, da je ena od možnosti tudi omejitev zgornjega števila migrantov, ki jih lahko naša država sprejme. Več bo znanega po seji vlade v četrtek. "V primeru omejitve vstopa migrantov v Avstrijo predvidevamo enak ukrep tudi na naši zunanji schengenski meji," so sporočili s Policije
Po ministrovih besedah se mora Slovenija pač prilagoditi glede na številke oz. število migrantov, ki so jih pripravljene sprejeti ciljne države. Gre v glavnem za Nemčijo, a se je Avstrija morala odzvati glede na to, da tudi Nemčija na avstrijski meji ne sprejema več vseh migrantov, je pojasnil Erjavec.
PREBERITE TUDI
problem nastaja, ker politiki želijo ugajati vsem, ne poslušajo pa lastnega naroda, ki ne želi spreminjati svojih navad in se prilagajati vsakemu tujcu ki pride k nam.
ni problema, na plakate pred mejo naj zapišejo, Slovenija sprejema samo katoliške migrante, begunce, prebežnike, azilante...ker je to za nas ceneje.
Ja, ja Hrvati jih bodo pa sprejeli. Prej bi mislili, ko so brez pregledov in popisovanja vso živo rajo sprejemali na meji. Zato je tudi padel schengen. Samo bedaki so kritizirali Madžare!