Krajani Kozine, ki živijo v bližini deponije Družbe za avtoceste v RS (Dars) Železni most, si želijo njene čimprejšnje sanacije. Moti jih predvsem zaudarjajoč mulj, ki ga tu odlagajo razna gradbena podjetja, sprašujejo pa se tudi, ali je njegovo odlaganje na kraških tleh sploh dovoljeno.
Deponija. Gradbeno dovoljenje zanjo je bilo izdano leta 1999 ob gradnji odseka avtoceste Kozina–Klanec. Po zapolnitvi zmogljivosti 800 tisoč kubičnih metrov, predvidoma leta 2012, je tu predvidena ureditev parkirišča za tovorna vozila. Državni prostorski načrt je v pripravi.
Iz izkopov v Semedeli
Na Darsu potrjujejo, da gre za mulj iz izkopov pilotov za temeljenje nadvoza Semedela in v manjših količinah flišni ali kamniti material z gradbišča hitre ceste Koper–Izola. “Na deponijo bo prepeljanih še približno 120 tisoč kubičnih metrov viškov materiala, večji del iz predora Markovec,” dodajajo.
Medtem na Agenciji RS za okolje (Arso) pravijo, da za to parcelo niso izdali nobenega okoljevarstvenega dovoljenja za vnos mulja. Tudi uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper–Izola ne predvideva, da bi se viški materiala odložili na deponiji pri Kozini. Na Darsu odgovarjajo, da “skladno z analizo zemljine in dovoljenjem za vnos zemljine ta ni nevarna za okolje in podtalnico”.
Na inšpektoratu za okolje in prostor so sicer napovedali uvedbo inšpekcijskega postopka.
