Slovensko javnost je v začetku tedna zbudila afera v zvezi z arhivskimi dokumenti, ki naj bi po trditvah Janeza Janše iz SDS dokazovali, da je predsednik Danilo Türk lagal o svoji obveščenosti glede bombnega atentata v Velikovcu leta 1979.
Direktor arhiva je dejal, da je dokument drugačen od tistega, ki ga je predstavila SDS. Ta je po poročanju Dela deset strani prekopiral iz dokumenta, ki ga je leta 1979 prejel Türkov predhodnik na mestu predsednika manjšinske komisije Jože Hartman.
Dan kasneje so se v SDS opravičili, češ da dopuščajo možnost, "da so bile glede na (ne)urejenost gradiva SZDL v Arhivu Slovenije v isto mapo zložene in nato v datoteko poskenirane tudi strani, ki niso bile priloga k dopisu z dne 2. julija 1980," so zapisali na spletni strani.
"Če bi se izkazalo, da je to res, je bila to naša malomarnost, ker dokumentov nismo dovolj natančno preverili, in jo obžalujemo ter se bralcem zanjo opravičujemo," so dodali in napovedali, da bodo v naslednjih dneh rekonstruirali celoten postopek izbire gradiva ter ponovno preverili vse gradivo komisije za manjšinska vprašanja iz obdobja 1978–1983. "Šele po tem bomo lahko dali končno sodbo."
pregledal okoli pet odstotkov arhivskega gradiva. Prepričan je, da so našli veliko takšnega, ki nakazuje, da je bila ta komisija, ki sta jo vodila Jože Hartman in za njim Danilo Türk, nekakšna depandansa Udbe.
Kljub pozivu premierja Pahorja se v SDS predsedniku Türku niso opravičili, saj so prepričani, da imajo dovolj dokazov, ki so ga postavili na laž, dopisovali pa so si tudi s poslancem Miranom Potrčem, ki je SDS pozval naj preneha z manipulacijami in lažmi.
Janša se je konec tedna s strankarskim kolegom Žigo Turkom in sodelavci zakopal v arhive, kjer so več kot 5 ur iskali dokumente, ki bi dokazovali povezavo med nekdanjo Službo državne varnosti in manjšinsko komisijo pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
Orožarska afera
Prvak SDS Janez Janša je ostro zanikal navedbe Richarda Schneiderja in Marina Tomulića, da je bil vpleten v posle z orožjem.
Janša naj bi kot obrambni minister prejemal podkupnino – 250 tisoč dolarjev za vsako ladjo orožja, ki je leta 1991 priplula v Luko Koper, trdi Marin Tomulić, francosko-hrvaški posrednik z orožjem. O tem se je v knjigi razpisal avstrijski preiskovalni novinar Richard Schneider.
Janša je zatrdil, da ne pozna ne enega ne drugega, da je bil kot minister za obrambo eden od podpisnikov dovoljenj za promet in tranzit vojaške opreme in orožja in da so vsa tovrstna podpisana dovoljenja še vedno v arhivu ministrstva za obrambo.
Pozval je tudi vlado in ministrstvo za obrambo, naj umakneta oznake zaupnosti in objavita celovito poročilo o prometu in tranzitu orožja, ki je bilo leta 1993 narejeno na zahtevo takratnega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Omenjeno poročilo naj bi vsebovalo vse podatke o uvozu in izvozu orožja. Janša dodaja, da levica poročila ne želi objaviti, ker se boji "razprave o tem, zakaj je Slovenija leta 1991 sploh morala kupovati orožje oziroma zakaj je poražena komunistična oblast maja leta 1990 dopustila njeno razorožitev."
Novinar Matjaž Frangež pa je opozoril, da podatki v poročilu, ki ga je ob primopredaji na obrambnem ministrstvu Janez Janša leta 1994 predal Jelku Kacinu, ne držijo, kar naj bi po njegovih besedah dokazoval dokument Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo RS (OVS MORS), ki ga je tudi javno objavil.
V poročilu iz leta 1997, ki ga je podpisal tedanji direktor OVS Marjan Miklavčič, so opravili primerjavo podatkov o oddanem orožju, navedenih v poročilu Janše in poročilu OVS. Razlike so očitne, vrednost orožja, ki ga je Slovenija posredovala Hrvaški in BiH, pa je za dobrih 10 milijonov nekdanjih nemških mark nižja kot tista v poročilu OVS.
V Merkurju izglasovali dokapitalizacijo
Delničarji Merkurja so v tem tednu soglasno potrdili predlagano dokapitalizacijo, ki pa jo morajo pdopreti še upniki. Ti morajo v roku 30 dni vpisati najmanj 85 milijonov evrov terjatev v lastniške deleže. Sočasno pa bo za rešitev Merkurja potreben reprogram 300 milijonov evrov dolgoročnih zavarovanih posojil, o katerem so se vodstvo podjetja in banke tudi že načelno dogovorile.
Potrdili novelo zakona o tujcih
Vlada je potrdila besedilo novele zakona o tujcih, ki med drugim na novo ureja vprašanje interesa pri pridobivanju dovoljenja za bivanje in med drugim omogoča sprejem zapornikov iz Guantanama na Kubi. Kot je ob tem po seji vlade zatrdil premier Borut Pahor, gre pri vprašanju sprejetja zapornikov iz Guantanama za humanitarno vprašanje.
Posledice izbrisanih nerazrešene
Državnozborska komisija, ki preiskuje štetje izbrisanih, je sprejela koalicijski predlog končnega poročila. V njem piše, da niso ugotovili politične odgovornosti pri štetju izbrisanih. Notranja ministrica Katarina Kresal je z ugotovitvami zadovoljna, opozicijski poslanci pa bodo k poročilu priložili ločeno mnenje, je dejal predsednik komisije Robert Hrovat iz SDS.
Amnesty International Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov in Mirovni inštitut so ob 19. obletnici izbrisa v soboto opozorili, da izbris in njegove posledice ostajajo nerazrešene. Lani sprejeta zakonodaja se je po njihovi oceni izkazala za neživljenjsko.
"Pekel" v Libiji
V svetu so se minuli teden nadaljevali protivladni protesti, razmere pa so se močno zaostrile predvsem v Libiji, kjer so potekali krvavi spopadi med protestniki in podporniki Moamerja Gadafija.
Protesti, v katerih so uporniki kljub posredovanju vladnih sil uspeli prevzeti nadzor nad mesti, so se razširili nad vso državo, ubitih je bilo več sto ljudi
"Kot predsednik slovenske vlade ostro obsojam nasilje oblasti, ki ga v nekaterih zalivskih in afriških državah, zlasti surovo v Libiji, izvajajo nad ljudmi, ki zahtevajo politične in družbene spremembe. Represija se mora končati, začeti se mora demokratični dialog o prihodnosti teh držav," je nasilje vojske obsodil slovenski premier Borut Pahor, italijanski premier Silvio Berlusconi pa je dejal, da je nasilje nad protestniki "nesprejemljivo" in izrazil tudi veliko zaskrbljenost nad situacijo v severnoafriških državah.
Mednarodna skupnost je medtem skušala storiti vse, da bi iz Libije omogočila izhod številnim tujcem, z letali, po kopnem in ladjami. Vlade so v Libijo pošiljale posebna letala, s katerimi so reševale državljane, tudi dve skupini slovenskih turistov.
Varnostni svet ZN je soglasno sprejel resolucijo, ki uvaja sankcije proti libijskemu voditelju , njegovi družini ter vodilnim osebam režima ter pozval k preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi napadov na civiliste. Resolucija predvideva zamrznitev premoženja Gadafiju in njegovi družini, prepoved mednarodnih potovanj ter trgovine z orožjem.
