Inštitut za kriminologijo ljubljanske pravne fakultete je opravil pregled predloga zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val novega koronavirusa, ki v 4. členu predvideva tudi vzpostavitev aplikacije za sledenje okužbam. V svojem odzivu so izpostavili, da je bila iz postopka javnost v celoti izključena, obenem pa bi "glede na pomembnost tematike in invazivnost ukrepov, ki jih predlagani zakon uvaja, pričakovali, da se v postopek sprejemanja od samega začetka vključi državne organe, na področje delovanja katerih predlog zakona posega", so zapisali pri inštitutu.
Med drugim navajajo varuha za človekove pravice ter informacijskega pooblaščenca. Slednji je dobil možnost seznanitve s predlogom šele na dan javne objave, 30. junija, ko je bil predlog zakona že posredovan v DZ, so opozorili.
To, da sta v proces vzpostavitve aplikacije vključena javnost in državni organi, ki urejajo to področje, "bi pripomoglo ne le k pravno sprejemljivi in ustrezni rešitvi, temveč tudi k nujno potrebnemu zaupanju posameznikov v uvedbo težko razumljive, visokotehnološke rešitve, ki hkrati globoko posega v njihove pravno varovane pravice", so zapisali.
"Takšne posege lahko odredi le sodišče"
Skrbi jih tudi "zavajajoča vsebina členov zakona, ki določajo zagotavljanje anonimnosti uporabnikov aplikacije". Vsakemu posamezniku bi bila namreč dodeljena naključna koda za enkratno uporabo, ki bi sicer otežila identifikacijo posameznika, ne bi pa je povsem preprečila in s tem dosegla načelo anonimnosti, opozarjajo.
"Takšne posege v zasebnost sme praviloma odrediti samo sodišče, zoper točno določene osebe, pod vnaprej opredeljenim dokaznim standardom, za omejen nabor (najhujših) kaznivih dejanj in za omejen čas," so zapisali.
Vzpostavitvi mobilne aplikacije zaradi pomembnosti obvladovanja epidemije v nastalih razmerah sicer ne nasprotujejo, bi pa morala "temeljiti na prostovoljni odločitvi vsakega posameznika ter decentraliziranem shranjevanju osebnih podatkov ob hkratni uvedbi ustreznih varovalk, ki bodo zagotovile visok standard varstva osebnih podatkov". Treba je tudi natančneje določiti upravljavca osebnih podatkov, obseg njihovega zbiranja, organe, ki imajo dostop do podatkov, roke hrambe le teh ter izrecno prepovedati vsakršno obdelavo podatkov za namene, ki niso predvideni v zakonu.
"Zgolj ob dovolj velikem zaupanju celotne družbe bo aplikacijo uporabljalo zadostno število uporabnikov, da bo njeno delovanje učinkovito in zanesljivo," so izpostavili.
Država naj razglasi izredne razmere, da se bodo potrebni ukrepi za zajezitev epidemije, vključno s sledenjem kužnikov, lahko pravnomočno izvajali.
Pa to je tisto, kar vseskozi govorim tudi ostalim, biti mora vidna sledljivost informacij o tebi in karkoli je povezano s teboj, to je že pri GDPR in moralo bi biti povsod. Vedeti moramo celo z imenom in priimkom, kdo… ...prikaži več je kaj našega prevzel in podal komu (z imenom in priimkom). Tako bi moralo biti tudi pri testiranju na mejah, kam je šel bris, kateri organizaciji, kateri laborant je delal pregled in tako naprej. Pri nas v Sloveniji se sploh ne ve komu vse v roke pridejo naši podatki! (mi najmanj)
Levaki in človekove pravice !!?? Kdo je tukaj nor?