Analitika: To lahko najbolj škodi Nataši Pirc Musar

Kampanja pred predsedniškimi volitvami se bo po mnenju analitikov Roka Čakša in Aljaža Pengova Bitenca med drugim vrtela okoli prehranske, energetske in varnostne krize. Pomembna bodo tudi soočenja, a ključnemu preobratu smo že bili priča z nastopom Milana Brgleza. Morebitne napake pa bi utegnile najbolj škoditi Nataši Pirc Musar, ocenjujeta.

Politolog in novinar Aljaž Pengov Bitenc ter urednik portala Domovina Rok Čakš menita, da bodo v vsebinskem delu kampanje v ospredju aktualne razmere v Sloveniji, pomembna pa bodo tudi stališča kandidatov na področju zdravstva, družinskega zakonika ter umestitve Slovenije v evropskem in širšem mednarodnem prostoru.

Čakš v ta nabor dodaja še "teme, ki so za volivce manj pomembne in so namenjene predalčkanju posameznih kandidatov", Pengov Bitenc pa kot zanimiva navaja tudi stališča kandidatov do priznanja Palestine, pa tudi dogajanja v medijih.

Karte najbolj premešal vstop Brgleza

Po Čakševi oceni sicer kampanja ne bo tako ostra in napadalna kot pred državnozborskimi volitvami, umazani del pa se bo odvil v ozadju. Pengov Bitenc pa pričakuje zanimivo kampanjo z jasno profiliranimi kandidati, morebitnih presenečenj ne izključuje. "Če je še do konca avgusta veljalo, da so stvari bolj kot ne jasne, in je bilo edino vprašanje, proti komu bo Anže Logar izgubil v drugem krogu, so stvari zdaj bolj odprte," meni.

Tako Čakš kot Pengov Bitenc sta si ob tem enotna, da smo ključnemu preobratu v predsedniški tekmi že bili priča z odstopom Marte Kos in vstopom evropskega poslanca Brgleza. Ta lahko največ podpore odnese Pirc Musarjevi, menita. Slednji po mnenju Pengova Bitenca v boju "že zdaj nekoliko zmanjkuje sape". Prepoznavnost in jasnost v stališčih, ki so jo delale močno ob vstopu v predsedniško tekmo, pa lahko zdaj zanjo predstavljajo minus, dodaja.

Zanimivo tudi na desnem polu

Hkrati poudarja, da se zanimiva dinamika odvija tudi na desnem političnem polu, ki ga zastopata poslanec SDS Logar in vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Slednji ima po njegovem mnenju potencial za dober rezultat, tudi zato ker se v kampanjo ne podaja kot favorit in lahko zato ubere bolj sproščen pristop, pri tem pa aktivira tudi kakšen del populacije, ki bi sicer ostal doma.

Scenarij, po katerem bi drobljenje glasov na levi vodilo v uvrstitev Logarja in Ciglerja Kralja v drugi krog, pa je po mnenju analitikov malo verjeten. Če bi do tega prišlo, bi to namreč pomenilo, da bi oba kandidata dobila več glasov kot katerikoli kandidat na levi, pojasnjuje Pengov Bitenc. A oba analitika se strinjata, da zaloge teh glasov na desnem polu slovenskega političnega prostora ni.

Se pa po mnenju Pengova Bitenca postavlja vprašanje, kolikšen delež glasov bo Cigler Kralj odvzel Logarju, in kaj bo to pomenilo za rezultat slednjega in njegov položaj znotraj matične SDS.

Anže Logar, vložitev kandidature za predsednika države Saša Despot

V kampanji bodo pomembna soočenja

Sicer pa sta si analitika enotna, da bodo pomembno vlogo v kampanji odigrala tudi soočenja.

Kot pojasnjuje Čakš, volivci v soočenjih vidijo, kako predsedniški kandidati delujejo v piarovsko manj nadzorovanem okolju, in se odzivajo na teme, ki jih drugače ne postavljajo v ospredje. Pri tem imajo prednost komunikacijsko bolj spretni in priljubljeni kandidati, med do zdaj znanimi Čakš izpostavlja Pirc Musarjevo, Logarja, Ciglerja Kralja in kočevskega župana Vladimirja Prebiliča.

Pengov Bitenc pa kot eno od železnih pravil v kampanji izpostavlja, da kandidati ne smejo delati napak. "Ni nujno, da zmagaš na soočenju, ne smeš pa izgubiti," meni. Po njegovem ima tako v primerjavi z Brglezom, Logarjem in Ciglerjem Kraljem, ki beležijo kilometrino v medijskem političnem nastopanju, Pirc Musarjeva večji minus, manjka ji tudi strankarsko zaledje. "To so stvari, ki lahko pridejo do izraza, še posebej, če bo tekma zelo tesna," izpostavlja.

Da bi utegnila biti morebitnim napakam in aferam najbolj izpostavljena Pirc Musarjeva, ocenjuje tudi Čakš. Zadnji tedni namreč po njegovem nakazujejo, da ta nima nasprotnikov zgolj desno, temveč tudi levo od sredine. A kot še dodaja, se lahko na udaru kaj hitro znajde tudi Logar, če bi ankete nakazovale možnost njegove zmage.

Pahor zaznamoval funkcijo predsednika

Na vprašanje, kaj volivci pričakujejo od kandidata, ki bo nasledil aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja, Čakš poudarja, da si državljani kot predsednika predstavljajo zmernega človeka z občutkom za ljudi.

"Borut Pahor je svoj mandat zaznamoval s tem, da se je trudil biti predsednik vseh Slovencev, tudi tistih drugače mislečih, pri čemer se ni oziral na izrazito ostre kritike z njegovega političnega pola zaradi takšne drže," meni. Kot še dodaja, so ljudje to pokončnost pri Pahorju znali ceniti, zato so ga tudi izvolili, njegov naslednik pa bo moral izkazati vsaj delovanje v tej smeri.

Pengov Bitenc pa ocenjuje, da si volivci predvsem želijo "predsednika, ki bo poslušal, ko je treba poslušati, in bo spregovoril, ko je treba spregovoriti", Pahor pa je na tej točki "večkrat zgrešil kot zadel".

A opozarja, da je aktualna vlada pri volivcih dobila velik kredit in bi zato od predsednika republike lahko pričakovali, da bo v njihovem imenu vlado lahko opominjal nanj. Tega namreč pri Pahorju ni bilo niti v prvem, še manj pa v drugem mandatu, meni.

dezurni@styria-media.si