Ali lahko delodajalec odpusti delavca, ki je vedel za karanteno?

Nekatera podjetja zaposlene obveščajo, da v času koriščenja letnega dopusta ne smejo zapustiti države zaradi možnosti, da bi bila ob povratku zaradi epidemije covida-19 zanje uvedena karantena in zato ne bi mogli opravljati dela. O tem smo pisali v včerajšnjem prispevku Zaposlenim zagrozili z odpovedjo, če zapustijo Slovenijo.

Odvetnica Tina Šnajder Paunović je za Val 202 poudarila, da delodajalec nima razloga za odpoved delovnega razmerja, če delavec pred odhodom v tujino ni vedel, da ga po vrnitvi čaka karantena. Izredna odpvoed ali odpoved iz krivdnih razlogov bi bila po mnenju odvetnice nezakonita, saj gre za višjo silo, na katero delavec ni imel vpliva. "Ta trenutek lahko prosto prehajamo določene meje, če se bo to spremenilo, zagotovo to še ni razlog za izgubo službe," je Šnajder Paunovićeva poudarila za RTV SLO. "V tem primeru delodajalec ne sme dati odpovedi pogodbe o zaposlitivi."

Zadeva je bolj zapletene, če je delavec pred odhodom vedel za karanteno. V tem primeru gre za kršitev delovno-pravnih obveznosti, toda, vendar to še ni dovolj za odpoved delovnega razmerja. "Vsekakor bi morali delodajalci in delavci upoštevati, ali se delavec vrača nekam, kjer je njegova družina," je poudarila odvetnica. "Brezkompromisno tega ne bi smeli zaključiti z odpovedjo delovnega razmerja. V primeru, da bi se takšna kršitev ponavljala, lahko sledi odpoved iz krivdnih razlogov. Ne more pa biti to razlog za izredno odpoved delovnega razmerja." 

V primeru višje sile nadomestilo plače

Delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, je sicer upravičen do nadomestila plače. "Delavec, pri katerem je podana višja sila in zaradi katere ne more opravljati dela oz. je odsoten z dela, je upravičen do odsotnosti z dela in mu pripada nadomestilo plače," so za STA pojasnili na ministrstvu za delu. Če je  zaposleni opravičeno odsoten z dela, mu v skladu z veljavno zakonodajo pripada nadomestilo plače v višini 50 odstotkov plače, do katere bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Te stroške krije delodajalec.

Če pa so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo ob povratku v Slovenijo odredi karantena, pa delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile, ker dogodek ni bil nepričakovan in bi se mu bilo mogoče izogniti. Po dogovoru z delodajalcem bi nato moral koristiti dopust za ta čas.

"Dopust zahteva dogovor med delavcem in delodajalcem"

"Dopust je urejen tako, da zahteva dogovor med delodajalcem in zaposlenim, zavedati pa se moramo, da vsi nosimo odgovornost za svoja dejanja in prav bi bilo, da obstaja komunikacija tudi glede nameravanih odhodov v tvegane rdeče države, saj gre za zavestno odločitev in v večini primerov to ni nujno in neodložljivo," je o problematiki danes po navedbah STA dejal minister za delo Janez Cigler Kralj.

Profimedia

O tem je v okviru srečanja ministrov NSi z gospodarstveniki po poročanju STA govoril tudi z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonjo Šmuc. "Če odideš v državo, ki sedaj ni na rdečem seznamu, in jo tja umestijo v času dopusta, potem se je zgodila višja sila. V primeru, ko pa odideš zavestno nekam, čeprav veš, da obstajajo karantenski ukrepi, to ne more več veljati za višjo silo," je pojasnila.

Delodajalci odhoda iz države ne morejo prepovedati

Delodajalci po njenih besedah ne morejo prepovedati odhoda, lahko pa podajo priporočila vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se izogibamo odhodu v države, kjer obstaja večja verjetnost okužbe, saj se s tem izognemo težavam na zasebnem in poklicnem življenju.

"Hitro se lahko zgodi, da zboli več zaposlenih in so zaprte celotne linije, posledično pa je pod vprašanjem obstoj podjetja in delovnih mest, zato se moramo obnašati odgovorno," je pozvala. GZS pa bo vladi in ministrstvu za delo predlagala, da se nadomestila za čas karantene krijejo s strani proračuna in ne delodajalcev.

Delavska svetovalnica pa je glede na "povečano število oseb, napotenih v karanteno" ministrstvo in vlado pozvala, da "nemudoma reaktivirata" protikoronski člen, po katerem je nadomestilo za primer karantene do 1. junija znašalo 80 odstotkov plače. Po njihovem mnenju so se namreč številni delavci znašli na prepihu epidemioloških slik, javnopolitičnih ukrepov, pritiskov delodajalcev in tekočih mesečnih stroškov ter oddaljenosti od svojih najbližjih.

dezurni@zurnal24.si