Se vam sliši vrednost Bitcoin-a 100.000 €, po padcu v letu 2018 znanstvena fantastika?
Najverjetneje res, ampak berite dalje in zaupali vam bomo, kaj se mora zgoditi, da se ta napoved spremeni v realen scenarij.
Bitcoin (decentralizirana digitalna valuta) je bila ustvarjena leta 2009. Vendar se je o njej v javnosti začelo več govoriti šele v zadnjih 3 letih.
Za večino ljudi so kriptovalute popolna neznanka, zato jim je zelo težko oceniti, kaj se bo z njimi dogajalo v naslednjih tednih, letih ali celo desetletjih.
So pa v zadnjem obdobju postale zelo zanimiva investicija, saj tako ZDA kot EU poizkušata reševati gospodarstvo s pomočjo obsežnh finančnih paketov, ki lahko do neke mere povzročijo tudi razvrednotenje denarja.
Če ti ukrepi ne bodo dovolj uspešni lahko pride tudi recesije.
Kako zaščititi svoje premoženje pred morebitno recesijo si lahko preberete v brezplačni eknjigi, ki jo dobite tukaj.
Tako kot večina dolgoročnih vlagateljev, tudi mi ne maramo prekomernega ugibanja, zato se lotimo najpomembnejšega vprašanja.
Kako si lahko kot investitorji zadamo smernice in posledičo ocenimo vrednost te digitalne enote v prihodnosti?
Če želimo vrednost Bitcoin-a ovrednotiti kot dolgoročni investitorji, moramo iskati temeljna dejstva, zakaj bi lahko vrednost nekega sredstva pridobila oz. izgubila na svoji vrednosti.
Če lahko ta temeljna dejstva ocenimo boljše kot “tipičen investitor”, predpostavljamo, da bomo na dolgi rok sprejemali boljše odločitve, kot tipičen investitor.
Predpostavljanje cene Bitcoin-a v naslednjem tednu ali mesecu je nemogoče in kdorkoli trdi nasprotno, mora biti iz prihodnosti ali pa se vam enostavno laže.
Dajmo na tej točki pričeti z analizo Bitcoin-a. Če se pri oceni Bitcoina osredotočimo na krajše obdobje, ne dobimo realne slike, zato moramo našo perspektivo obrniti navzven in pogledati, kaj se je dogajalo z Bitcoin-om skozi celotno zgodovino.
Če pogledamo Bitcoin skozi celotno zgodovino na logaritmični skali, lahko opazimo, da nihanja niso tako zelo ekstremna, kot nam jih nekateri želijo predstaviti.
Podobne stopnje nihanja je mogoče opaziti tudi na delniških in ostalih finančnih trgih. Delniški trg je v času epidemije padel za skorajda 50%. Prav tako pa tudi nihanja (v nasprotju z mnenjem nekaterih) ne pomenijo nič slabega, če le to pričakujemo in investiramo za daljše obdobje.
Kako lahko cena Bitcoina naraste iz 0€ na 130 milijard € brez nihanj? Ne more.
V začetni fazi vsako sredstvo potrebuje volatilnost. Bitcoin je do nedavnega predstavljal povsem nov finančni inštrument v katerega so vlagali predvsem entuziasti, zbiratelji in špekulanti.
Zato je Bitcoin trenutno v fazi, ki ji pravimo "Faza odkrivanja vrednosti".
Iz grafa je zelo lepo razvidno, kako se je spreminjala struktura vlagateljev v Bitcoin skozi čas.
V 1. fazi je Bitcoin služil v večini kot dokaz koncepta (decentralizirana digitalna valuta).
V 2. fazi, ko je Bitcoin dosegel vrednost okoli 1€ se je pričel uporabljati kot digitalno plačilno sredstvo (rdeča barva).
V 3. fazi kot E-zlato, saj je dosegel enako vrednost, kot 1 unča zlata (rumena barva).
In v 4. fazi, po prekoračenju dnevnih transakcij v višini 1 milijarde evrov, pa vedno bolj postaja uveljavljeno finančno sredstvo, kot so npr.delnice, vrednostni papirji in surovine (roza barva).
Medtem, ko gre sredstvo skozi obdboje “odkrivanja vrednosti” so posledično nihanja cene večja.
Ko sredstvo postane večje in bolj uveljavljeno, se posledično zmanjša tudi volatilnost.
Kot investitorji imamo več možnosti, kako lahko analiziramo Bitcoin
Pozabimo naslednji teden, mesec ali celo leto in poskušajmo predpostaviti njegovo vrednost čez 3, 5 oziroma 10 let.
Kot zgled vzemimo model zaloge in pretoka, ki nam bo pomagal oceniti gibanje vrednosti Bitcoin-a v naslednjih nekaj letih.
Kaj je model zaloge in pretoka?
Sredstva, ki so količinsko omejena oziroma v pomanjkanju načeloma težko izgubljajo vrednost. Takšno sredstvo je na primer zlato. Za vsako potrošno blago, podvojitev zaloge, zmanjša vrednost trenutne zaloge v obtoku, to pa posledično osiromaši lastnike.
Tudi, če bi letno količino izkopanega zlata podvojili iz 1.5% na 3%, ta skok ne bi bil dovolj velik v primerjavi s celotno zalogo zlata v obtoku, zato se cena zlata v obtoku ne bi bistveno spremenila. (Trenutno razmerje 1:62)
Ravno zaradi tega, ker je količina zlata, ki ga lahko izkopljemo v primerjavi z celotno zalogo tako nizka, je zlato v celotni moderni zgodovini ohranilo vlogo monetarnega standarda.
V 19. stoletju so bile vse glavne denarne valute vezane na zlato. Pred prvo svetovno vojno, pa so države začele prehajti iz valut fizično vezanih na zlato na tako imenovan FIAT sistem oz. fiat valute, kar pomeni da valute nimajo kritja v fizični obliki.
To je prvič v zgodovini pomenilo “neomejene” količine denarja in posledično neomejene količine financiranja vojne opreme, saj denar ni bil več vezan na količino fizičnega zlata. Po prvi svetovni vojni so zlato v celoti zamenjale nacionalne valute oziroma Fiat.
Ker je na svetu le omejena količina zlata, pridobivanje le tega pa zelo drago oziroma omejeno, je zlato dobra naložba v primeru inflacije, saj v takšnih situacijah dobro drži vrednost.
Da bi nadomestili obstoječo količino zlata, bi potrebovali kar 62 let izkopavanj. Za srebro 22 let.
Na drugi strani pa lahko fiat valute zelo hitro izgubijo vrednost, saj je relativno preprosto v obtok poslati nove količine denarja. Na primer ameriška centralna banka je lahko v enem samem mesecu dodala v obtok kar 12.000 milijard ameriških dolarjev, kar je zagotovo negativno vplivalo na realno vrednost dolarja.
Če se vrnemo nazaj k Bitcoin-u, lahko vidimo, da je v marsičem veliko bolj podoben plemenitim kovinam kot pa fiat valutam.
Da bi podvojili trenutno količino Bitcoinov, bi potrebovali kar 56 let tako imenovanega rudarjenja kovancev, to pa pomeni, da ga ni mogoče preprosto natisniti in poslati v obtok. Posledica tega je, da realna vrednost Bitcoina ne more depreciirati kot fiat valute.
Kljub svoji podobnosti s plemenitimi kovinami, pa je Bitcoin v nečem zelo drugačen.
Število vseh Bitcoinov, ki jih je možno ustvariti z rudarjenjem je omejeno na 21 milijonov.
Tukaj moramo upoštevati še dejstvo, da se na vsaka 4 leta količina prirudarjenih Bitcoin-ov razpolovi. To pomeni, da je bojazen, da bi se naenkrat pojavila ogromna količina novih kovancev v obtoku, ki bi zmanjšali njihovo vrednost povsem odveč.
Zadnja takšna prepolovitev prirudarjenih Bitcoinov oziroma "halving" se je zgodila maja 2020, ko je količina prirudarjenih kovancev padla iz 12,5 na 6,25. Čez 4 leta se bo ta količina znova razpolovila.
Leta 2017 je bila količina Bitcoin-ov približno 25x večja kot količina na novo prirudarjenih Bitcoinov. (Razmerje zaloge:pretoka 25:1) To je še zmeraj manj kot polovica razmerja v primerjavi z zlatom.(65:1) Ampak že okoli leta 2022, bo razmerje zaloge in pretoka Bitcoin-ov boljše, kot razmerje zaloge in pretoka zlata.
Če po sistemu zaloge in pretoka oziroma razmerju enot v obtoku v primerjavi z novo nastalimi enotami primerjamo ceno Bitcoin-a z zlatom, potem bi vrednost Bitcoin-a lahko že v naslednjem letu dosegala 50.000€ ali več.
V zadnjih letih je Bitcoin zelo dosledno sledil modelu zaloge in pretoka.
Seveda je prišlo do kar nekaj nihanj, ki so bila odlična priložnost za trgovalce, s katerimi so lahko ustvarili kratkoročne dobičke.
Kot pa je vsakemu investitorju kristalno jasno, pretekli rezultati niso najboljši indikator uspeha v prihodnosti.
Samo zato, ker je Bitcoin modelu pretoka sledil v preteklih 10 letih, to še ne pomeni, da se bo ta trend nadaljeval v prihodnjih 10 letih.
V nadaljevanju si bomo pogledali, še drug način kako lahko določimo vrednost Bitcoina v prihodnosti.
Da lahko kar najbolj natančno ocenimo vrednost Bitcoin-a in določimo njegovo realno vrednost, si moramo najprej pogledati, kaj Bitcoin sploh je.
Če analiziramo Bitcoin, potem ugotovimo da je le ta na najbolj osnovni ravni, najbolj varno računalniško omrežje v zgodovini človeštva. Na tem omrežju imamo več kot 130 milijard evrov premoženja in nikomur še v to omrežje ni uspelo vdreti in tega denarja ukrasti.
Če poenostavimo, imamo 130 milijard €, ki stojijo na odprtem omrežju in v zgodovini človeštva še nikomur ni uspelo vdreti v to omrežje ter ukrasti tega premoženja.
Do sedaj so bila ogrožena že skorajda vsa ostala omrežja, banke, telekomunikacije celo varnostne sluzbe kot je CIA in celo ameriška Agencija za nacionalno varnost.
V času digitalne dobe, moramo sedaj ugotoviti, koliko je takšen sistem dejansko vreden.
Eno izmed podjetij z največjo vrednostjo na celotnem planetu (Amazon), je v letu 2020 vredno preko 1.200 milijard evrov.
Amazon je spletna platforma, kjer lahko preko spleta naročimo izdelke na naš dom. Vsekakor inovativno, ampak ne ravno revolucionarno odkritje, ki je ovrednoteno na več kot 1.000 milijard evrov (5x več kot celotna tržna vrednost vseh Bitcoin-ov).
Ali bi lahko bilo najbolj varno računalniško omrežje v zgodovini, vredno toliko ali celo več kot preprosta spletna platforma za opravljanje spletnih nakupov?
Seveda.
Kar pa je še bolj pomembno, predvsem v digitalni dobi, je to, da bi lahko bilo takšno omrežje vredno še veliko več.
Kako lahko Bitcoin doseže vrednost 100.000€?
Prva stvar, ki jo moramo vedeti o Bitcoinu je, da je to vrsta denarne enote, ki se podobno kot zlato, vse bolj uveljavlja tudi kot hranilec vrednosti.
Zlato je bilo hranilec vrednosti na tisoče let, zato ga kupujejo tako centralne banke, kot tudi ostali institucionalci.
Razlogi, zakaj nekdo kupi zlato so podobni oziroma enaki, kot pri nakupu Bitcoin-a. Starejše generacije oziroma baby boomerji, še vedno preferirajo otipljiva sredstva, kot je zlato. Zato veliko ljudi trdi, da zlato ima vrednost, ker ima tako imenovano otipljivo vrednost, medtem ko naj bi bila vrednost Bitcoin-a samo v oblaku.
Svet pa se hitro spreminja.
Mlajše generacije se praktično že rodijo z mobilnimi telefoni in živijo v popolnoma digitalnem svetu in ker so mlajše generacije že od rojstva obkrožene z digitalnim svetom in digitalnimi sredstvi, bo v prihodnosti marsikdo preferiral digitalna sredstva pred žlahtnimi kovinami.
Z vse večjim deležem »digitalne generacije« v celotni populaciji, smo lahko prepričani, da se bo s spreminjanjem strukture prebivalstva, spreminjal tudi delež ljudi, ki bo preferiral vlaganje v Bitcoin, hkrati pa manjšal delež ljudi, ki bodo preferirali vlaganje v zlato.
Danes je trg zlata vreden okoli 10.000 milijard $.
Seveda tukaj ne trdimo, da bo Bitcoin prevzel vseh 10.000 milijard trga, vendar če upoštevamo da lahko bitcoin prevzame le delček tega trga (morda 2-3 odstotke), potem ima lahko to zanimive posledice.
Največja slabost zlata je njegova omejena možnost za trgovanje. Če želimo zlato v vrednosti nekaj milijonov evrov prodati nekomu na drugem koncu sveta, bo to trajalo nekaj tednov in za seboj potegnilo ogromne stroške.
Če želimo enako vrednost Bitcoino-ov poslati nekomu na Kitajsko, nam bo to vzelo le nekaj minut in zavidljivo majhne stroške.
To je poleg drugačnega razmišljanja mladih še en razlog, zakaj bi se del premoženja lahko preselil iz zlata v kriptovalute.
Tukaj pa imamo še trg valut, ki je danes vreden okoli 80.000 milijard dolarjev.
Ker postaja trg kriptovalut vedno bolj stabilen, lahko pričakujemo, da bo delež denarja iz valutnih trgov prešel na kripto trge.
Prav tako, vsi vemo, da denarja ne moremo držati na bankah v lokalnih valutah zaradi inflacije, zaradi katere vsak dan ta denar izgublja vrednost in kupno moč.
Z borznimi zlomi nekaterih držav (Grčija, Argentina, Venezuela) inflacija postaja vedno večji globalen finančen problem, kar nas še bolj sili, da denar vložimo v različne investicijske subjekte.
Če smo konzervativni in predvidevamo, da kripto trg oziroma Bitcoin odvzame samo delček ostalim finančnim trgom, nas to pripelje do tržne vrednosti Bitcoin-a okoli 10.000 milijard €.
Ob tej predpostavki bi lahko bila vrednost enega bitcoin-a 500.000€.
Vidimo lahko, da če Bitcoin privabi samo delček denarja iz ostalih finančnih trgov, ni nemogoče, da doseže vrednost 500.000€.
Se bo to zares zgodilo?
Žal tega ne more vedeti nihče. Vendar zaradi morebitne recesije in velike količine finančnih injekcij vedno več ljudi del svojega premoženja poizkuša zaščiti z investijcami v Bitcoin ali zlato.
Finančna pomoč svetovnemu gospodarstvu, ki prihaja s strani ZDA in EU bo povečala količino denarja v obtoku. V kolikor bo tega denarja preveč in ne bo končal v pravih rokah, se nam lahko obeta inflacija, ki bo zmanjšala kupno moč naših prihrankov.
Ker finančna pomoč redko doseže male podjetnike, se lahko zgodi, da marsikateri ne bo uspel ustvariti dovolj prometa za plače zaposlenih, to pa lahko pripelje tudi do recesije v obdobju, ki prihaja.
Kako svoje premoženje zavarovati pred recesijo si lahko preberete v brezplačni eknjigi, ki jo dobite tukaj.
V njej boste lahko prebrali:
- kako recesija vpliva na finančne trge
- kako primerne so v takem času investicije v zlato, delnice in nepremičnine
- kako smiselne so investicije v kriptovalute
- kako zanimiv je za vlagatelje Bitcoin
- kako vse skupaj vpliva na vlagatelje
