V 13 regijskih centrih za obveščanje so leta 2014 prejeli 581.314 klicev na pomoč oziroma v povprečju nekaj manj kot 1.600 klicev dnevno. Prejeli so tudi 1.086 klicev na pomoč v obliki SMS-sporočil. "Največ klicev smo prejeli februarja, septembra, oktobra in novembra ter v času vremenskih ujm zaradi obilice snega, žleda in poplav," pojasnjujejo na republiški upravi za zaščito in reševanje.
Tudi lani so bili največkrat aktivirani gasilci, in sicer 26.530-krat, 518-krat pa gorski reševalci.
Žled, veter in poplave
Statistika klicev na 112 za leto 2014 kaže na to, da so ljudje največ klicali februarja, in sicer 68.591-krat, maja 50.232-krat in septembra 49.582-krat, to je bilo v času največjih naravnih ujm – februarja zaradi ujme z žledom, maja zaradi neurij z močnim vetrom in v jesenskih mesecih zaradi poplav.
PREBERITE ŠE: Eno leto po naravni katastrofi, ki jo je povzročil žled
Večina klicev na 112 pomeni intervencijo reševalnih enot. Leta 2014 je bilo največ klicev za nujno medicinsko pomoč, okoli 65.000. "V teh primerih operater v regijskem centru za obveščanje takoj preveže klic v najbližji center za nujno medicinsko pomoč," pojasnjujejo na upravi.
Aktiviranih 190.000 reševalcev
Gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev so posredovali 18.974-krat, 7.491-krat pa so posredovali gasilci poklicnih gasilskih enot. Gorska reševalna služba je bila aktivirana 518-krat, 85-krat enote reševalcev z reševalnimi psi, 29-krat podvodna reševalna služba in 13-krat jamarska reševalna služba. V vseh reševanjih je bilo udeleženih prek 190.000 pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Mednarodno sodelovanje
Civilna zaščita je v letu 2014 dobila pomoč iz tujine in tudi sama pomagala v intervencijah zunaj Slovenije. V času odpravljanja posledic žleda je bilo v prvih dneh v povprečju v sloveniji okoli 180 tujih reševalcev na dan, skupno pa je v intervenciji sodelovalo 640 reševalcev iz tujine.
V povprečju je bilo v Sloveniji v prvih dneh intervencije okoli 180 tujih reševalcev na dan, skupno pa je v intervenciji sodelovalo 640 reševalcev iz tujine. Pomoč v obliki agregatov Sloveniji je poslalo 11 držav: Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija in ZDA.
PREBERITE ŠE: Častno odlikovanje za tone dostavljene pomoči
Slovenija je bila ena od prvih držav, ki so se odzvali na klic za pomoč v poplavah, ki so maja 2014 prizadele Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Na poplavljenih območjih je od 17. do 31. maja skupno delovalo več kot 150 pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč (gasilci, pripadniki Civilne zaščite), slovenske vojske in policije. Njim se je pridružilo še 11 gasilcev, ki so jih na prizadeta območja poslale občine kot bilateralno pomoč.
Humanitarni konvoj za prizadete v poplavi
V drugi fazi je bilo na prizadeta območja prepeljanih 58 tovornjakov materialne pomoči, ki so jo zagotovile humanitarne oraganizacije. Prepeljanih je bilo prek 705 ton humanitarnega materiala, in sicer predvsem hrane, oblačil ter semen. Za prevoz tovora in spremstvo je bilo uporabljenih prek 110 vozil slovenske vojske, prevoženih pa je bilo okoli 120.000 km. V maju in juniju je na poplavljenih območjih na terenu skupno delovalo 300 slovenskih vojakov.
