"Odkar imamo novega šefa, se mi je večkrat zgodilo, da me je napadel, kadar sem storila običajno človeško napako," piše uporabnica foruma Starševski čvek. "Pred kratkim pa sem izvedela, da je našo računovodkinjo specifično prosil, da si zabeleži vsako napako, ki jo storim, še tako majhno, in mu poroča. Sklepam, da zato, da me lahko krivdno odpusti." Sprašuje se, ali je to mobing in kaj lahko stori.
Uporabniki foruma so ji ponudili nekaj nasvetov. "Če se vam zdi, da vas vaš šef sistematično nadleguje ali zlorablja svojo moč, bi lahko šlo za primer mobinga," pravi eden od uporabnikov. Več ljudi ji je svetovalo, naj vodi dnevnik dogodkov, ki jih smatra kot mobing.
Kaj je mobing?
Mobing ali trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Izvajalci mobinga niso nujno samo delodajalci, ampak tudi sodelavci, stranke in drugi. Delodajalec je tisti, ki je odgovoren za zagotavljanje delovnega okolja brez mobinga.
Približno tretjina zaposlenih pri nas naj bi bila izpostavljena trpinčenju na delovnem mestu. Velikokrat žrtve ne zaznajo mobinga, ampak so prepričane, da so same krive zaradi svojega vedenja. Marsikdo zaradi strahu pred izgubo službe o tem molči.
Pomembno je ukrepati
Ukrepati je treba čim prej, najbolje že ob prvih znakih nadlegovanja oziroma trpinčenja. Žrtve naj si zapišejo čim več informacij o tem, kar se jim dogaja. Opisi naj bodo čim bolj natančni, zapisati si je treba datum in uro dogodka, kje se je zgodilo, ali so bile kakšne priče. Smiselno je zabeležiti, ali je bil o tem kdo obveščen in kakšne so bile posledice. Materialne dokaze, če so, je treba shraniti.
Žrtve naj se zaupajo zaupanja vredni osebi in preverijo, kakšne možnosti imajo znotraj podjetja – ali ima podjetje pravilnik glede obravnave tovrstnega vedenja, ali lahko na pomoč priskoči sindikat, ali je na voljo psihosocialna pomoč.
Pravico lahko iščete na sodišču
Žrtev lahko poda prijavo na Inšpektorat RS za delo, vloži predlog za obravnavo pri Zagovorniku načela enakosti ali uveljavlja pravico do odškodnine zaradi škode bodisi v civilnopravdnem bodisi v kazenskem postopku. Šikaniranje na delovnem mestu je namreč v Kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje. 197. člen Kazenskega zakonika določa, da kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Če ima dejanje za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. Kazensko ovadbo je treba podati na policijski postaji.
V primeru, da se težava rešuje na sodišču, je še toliko bolj pomembno, da ima oškodovanec čim več stvari zabeleženih. Zaradi dokaznih namenov je priporočljivo, da komunikacija z delodajalcem oziroma osebo, ki izvaja trpinčenje, poteka v pisni obliki.
Z zavarovano pravno zaščito si lahko prihranite stroške
V primeru, da se primer rešuje na sodišču, lahko nastanejo visoki odvetniški in sodni stroški. Izognete se jim lahko s sklenitvijo zavarovanja pravne zaščite. "S sklenitvijo pravne zaščite boste poskrbeli za svojo pravno varnost. Sklenite zavarovanja pravne zaščite še danes in dovolite, da mi prevzamemo rizik visokih odvetniških in sodnih stroškov namesto vas," pravi direktor Zavarovalnice ARAG Marko Vončina.
Zavarovanje pravne zaščite v paketu Služba zavarovani osebi omogoča, da v primeru spora z delodajalcem sami izberete svojega odvetnika, zavarovalnica pa krije vse odvetniške in sodne stroške, v primeru izgubljene sodbe je zavarovana oseba zavarovana pred plačilom sodnih stroškov nasprotne strani, poleg tega pa je mogoče zavarovati tudi svojega partnerja oziroma zakonca.
Primerov, ko vam lahko takšno zavarovanje pride prav je veliko. "Zavarovalcu delodajalec ni izplačal regresa. Vložena je bila tožba zoper delodajalca na Delovno sodišče, kjer je prišlo do poravnave. Zavarovalnica ARAG je plačala 505,76 € odvetniških in sodnih stroškov," enega od primerov našteje Marko Vončina.
Tudi v primerih, ki se za zavarovalca na sodišču ne končajo njemu v prid, zavarovalnica krije stroške. "Zavarovalcu je delodajalec po prenehanju delovnega razmerja ostal dolžan odpravnino in več plač, čemur je delodajalec oporekal. Zavarovalec je vložil tožbo, vendar na koncu izgubil. Zavarovalnica ARAG je plačala 7.332,91 evrov odvetniških stroškov ter 1.920 evrov sodne takse," pravi Marko Vončina
Ob tem pa Vončina opozarja še na en pomemben podatek: "Zavarovanje ne velja za primere, ki so se zgodili pred začetkom zavarovanja. Za pravno zaščito na področju delovnega prava je predvidena čakalna doba treh mesecev. Za spore, ki se zgodijo v času od začetka zavarovanja do poteka čakalne dobe, zavarovalnega varstva ni."
