V osrčju Rakove jelše zaživela nova tematska pot - Pot med jelšami. Ta je dolga dobre tri kilometre in obiskovalce pelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Na njeni površini lahko radovedneži spoznavajo življenja nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so denimo močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec.
Dih jemajočo pokrajino boste obiskovalci lahko občudovali tekom trikilometrske tematske poti. Ta je primerna za obisk peš ali s kolesom, ustavite pa se lahko na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo. Vsaka postaja je opremljena s QR kodo, preko katere so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika JZ KPLB. V okviru projekta so pripravili tudi program za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine.
Tematska pot na Rakovi jelši je zgolj začetek
Pot med jelšami je zgolj eden od rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili v dobrih petih letih trajanja na skupno 177 hektarjev zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju. Velik del sredstev od skupne vrednosti 4,12 milijona (80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija) je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) namenil odkupu kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj je to po njihovem mnenju najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja.
Ključni cilji projekta že doseženi
Med ključnimi dosežki projekta, katerega smo podrobneje spoznali na včerajšnji novinarski konferenci, sta tudi uspešno izvedena ukrepa za živalski vrsti, ki sta bili tik pred izumrtjem. Gre za doselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost ter obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev njunih močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju. Za kačjega pastirja koščičnega škratca so s prilagojenim vzdrževanjem obnovili in izboljšali stanje njegovega habitata na skupno 13,7 km jarkov na Ljubljanskem barju.
Z izkopom 41 manjših mlak in sklopov luž so povečali površino vodnega habitata za dvoživko hribski urh ter zanj zasadili 300 metrov novih mejic. Za edino slovensko avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico pa so razpršeno preko celotnega Ljubljanskega barja izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč.
Otvoritev tematskega parka obiskali tudi nekateri znani obrazi
Projekt se s 30. septembrom 2023 zaključuje, kar pa ne pomeni, da se zaključujejo tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA, je na novinarski konferenci ob odprtju poti povedala, da je bila posebna pozornost namenjena tudi ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Ljubljanskega barja.
Na območju Rakove jelše, so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je za namene izvedbe projektih aktivnosti predala v brezplačno uporabo kar 16 hektarov svojih zemljišč, izvedli številne naravovarstvene ukrepe za obnovo vlažnih ekstenzivnih travnikov. Nekoč zapuščeno in zaraščeno območje je danes bolj podobno značilni mozaični krajini Ljubljanskega barja, s prepletom gozdnih oziroma zaraščenih površin, mejic, travnikov in osuševalnih jarkov.
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je ob odprtju poti poudaril, da je v današnjem času ohranjanje narave in okolja prva prioriteta. Projekt se je financiral s sredstvi kohezijskega sklada, kar je viden odraz odgovorne politike do okolja. Pri tem sta imela ključno vlogo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za naravne vire in prostor. Na dogodku je poudaril še odlično sodelovanje in pomoč Mestne občine Ljubljana pri uresničitvi projekta, zlasti na območju Rakove jelše.
"Po zadnjih statistikah naj bi se kar 66 odstotkov Ljubljančanov vsaj dvakrat tedensko ukvarjalo s športom in rekreacijo. Želeli bi si, da bi bil ta delež še višji, zato bo nova Pot med jelšami več kot dobrodošla pridobitev." Boštjan Kotnik, podžupan Mestne občine Ljubljana
Da gre za visoko zavedanje o pomembnosti ohranjanja narave in okolja tudi na nacionalni ravni je pokazala prisotnost obeh ključnih ministrstev. Državni sekretar na Ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo mag. Marko Koprivc je v nagovoru izpostavil, da se tako Ljubljana kot država zavedata pomena ozelenitve bivanjskih okolji ljudi, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življenja na eni strani in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na drugi strani, seveda tudi ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam. Andrej Bibič, vodja sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor, pa je pojasnil, da je za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti ključno izboljšanje življenjskega okolja najbolj ogroženih vrst in habitatnih tipov na terenu.
Poleg Ljubljane je v območje Krajinskega parka Ljubljansko barje vpetih še šest drugih občin Ljubljanske urbane regije - Škofljica, Ig, Brezovica, Borovnica, Vrhnika in Log Dragomer. Direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije mag. Lilijana Madjar izpostavlja, da je povezovanje ključ do uspeha in pri tem opominja, da je potrebno gledati dolgoročno. Po njenih besedah je ohranjanje narave in naravne dediščine ena največjih vrednot in temelj razvoja.
"Ljubljansko barje skriva mnoge žive zaklade, ki si zaslužijo našo pozornost in le s skrbnim in premišljenim ravnanjem bomo vso to vrednost lahko ohranili tudi za naše zanamce," mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije
Tukaj bi pa morala biti zraven naša Tina Gaber, ki se ji gre tako močno za ohranjanje živali! A je bila? Verjetno, da ne, ker ji je vseeno za živalce! Njej se gre edino samo za samopromocijo, zato Tina nehaj… ...prikaži več imet za idiote nas ostale, ker te poznamo! Briga tebe za nutrije! A za živali, ki jih nutrije izpodrivajo se pa ne boš potegnila!? Seveda, da ne!
važno da se dovoli tujcem zidati na najboljših kmetijskih zemljiščih
mokrisca so eden izmed najhitreje izginjajocih in ogrozenih podekosistemov , v preteklosti se je vsaka mlaka ali jama zasipavala, bilo je tudi na tisoce mlinov in zag vsaka s svojim vodnim zajetjem, odtekanje vode je bilo upocasnjeno, drugacen vodni rezim… ...prikaži večm je vplival na klimo celotne slovenije...vec vode v okolju pomeni nizjo temperaturo okolja, torej ni poletnih sus in vrocinskih valov, ni udarnih poplavnih valov, mokrisca so filtratorji vode, vec je ciste vode , itd, itd.